Ivan Rudolf in padalci
Razstava predstavlja usode primorskih padalcev, delovanje Ivana Rudolfa in njegove osebne predmete, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Zgodbe slovenskih padalcev sodijo v čas druge svetovne vojne. Slovenski padalci in Ivan Rudolf so se iskreno borili proti nacifašizmu in za osvoboditev domovine. Vendar so nekateri proti koncu vojne oziroma po njej postali žrtve likvidacij tajnih služb komunističnih oblasti. Šele pred dvajsetimi leti so se začeli odpirati tajni arhivi v Ljubljani, Londonu in Washingtonu. Dostopne so postale nekatere zasebne zapuščine in dokumenti, ki osvetljujejo ozadje zgodb padalcev, Ivana Rudolfa, Ivana Marije Čoka in drugih.
Ivan Rudolf (1898–1962) je bil novinar, politični delavec in urednik nacionalističnih in narodnoobrambnih časopisov. Bil je zlasti velik narodnjak. Že sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli na Ljubljanski grad, tri leta kasneje se je pridružil generalu Rudolfu Maistru in se z ostalimi prostovoljci boril za severno mejo. Po vojni se je izučil na trgovski akademiji, vzporedno se je vključil v narodoobrambno in protifašistično gibanje Primorcev. Aktiven je bil v tigrovskem gibanju.
Fašistična oblast na Goriškem ga je preganjala in ga nameravala aretirati, zato je 10. januarja 1929 zbežal v Jugoslavijo. Rudolf je sodeloval tudi z drugimi ilegalnimi organizacijami, hkrati pa uspešno gojil zveze z britanskimi tajnimi službami. Med drugo svetovno vojno je zbiral primorske prostovoljce, ki so kot italijanski vojaki pristali v ujetništvu. Prostovoljce je zbiral z namenom, da bi se borili za osvoboditev in priključitev Primorske. Najboljše izmed njih so Britanci izurili za padalce. Tajni službi za posebne operacije, Special Operations Executive (SOE) in Inter-Services Liaison Department (ISLD) oziroma MI6, sta pošiljali posebne vojaške misije v zasedeno Jugoslavijo. Prve poslane v Slovenijo so sestavljali ravno Rudolfovi padalci.
Med prvimi padalci, ki so se v noči iz 17. na 18. marec 1943 spustili iz britanskega letala, sta bila tudi Idrijčana radiotelegrafist Venceslav (ali Vencelj) Ferjančič (1919) in Bojan (Bogomir) Koler (1921), ki je imel nalogo vodnika.
Razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem je avtorsko delo dr. Gorazda in dr. Blaža Torkarja. Na ogled bo do nedelje 25. oktobra 2020, vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure. Vstop prost.
Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo priporočila NIJZ; nosijo maske v zaprtem prostoru in držijo medosebno razdaljo.
Na fotografiji: Ivan Rudolf (stoji na desni) in kapetan Desmond Lacy Clark med bodočimi slovenskimi padalci britanskih misij ISLD. Zavezniško taborišče za vojne ujetnike El Tahag pri Aleksandriji, Egipt, 1942 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije).
