Muzejski večeri – dr. Karmen Kenda-Jež: Ajnkat je biu u Cirknam an welk šerak dic: Jan Baudouin de Courtenay in Cerkljani
Vabimo vas na predavanje dr. Karmen Kenda-Jež iz cikla Muzejski večeri z naslovom Ajnkat je biu u Cirknam an welk šerak dic: Jan Baudouin de Courtenay in Cerkljani.
Predavanje bo v torek, 12. novembra 2024 ob 18. uri na gradu Gewerkenegg. Vstop prost!
Svetovno znani poljski jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenay (1845–1929) je začel svojo znanstveno pot kot raziskovalec slovenskih zahodnih narečij leta 1872. »Raziskavam narečij med ljudstvom se je […] posvečal s posebnim žarom, celo preveč goreče,« je leta 1897 zapisal v svoji avtobiografiji. To potrjujejo trdne vezi, ki jih je vzpostavil med terenskim delom na Cerkljanskem. Njegovo zbiranje gradiva je bilo intenzivno, vendar kratko – v sanktpeterburškem arhivu Ruske akademije znanosti je ohranjen en sam Baudouinov narečni zapis. Tako je prva znanstvena razprava o cerkljanskem narečju nastala ob pomoči zavzetih domačinov, takratnih goriških gimnazijcev Frančiška Borgia Sedeja in Franca Mavriča iz Cerknega ter Janeza Jereba iz Otaleža. Objavljena je bila skupaj s slovarskim in besedilnim gradivom v Arhivu za slovansko filologijo v letih 1884–1885. Že tam je omenjena tudi zbirka besedil, ki jo je pripravil občinski tajnik Ivan Ržen iz Cerknega, a je bila zaradi načina zapisa bolj primerna za etnografske kot za jezikoslovne analize.
Medtem ko je podobno gradivo Gašperja Križnika iz Baudouinove zapuščine že dolgo znano strokovni javnosti, je bilo neobjavljeno cerkljansko gradivo, ki obsega 116 folklornih enot, pregledano šele v letih 2017–2019. Skupaj z obsežno korespondenco, ki je med Rženom in Baudouinom potekala vse do leta 1890, imajo izreden pomen za krajevno zgodovino. Besedila so opremljena s popisom pripovedovalcev, Rženova pisma pa živahno slikajo bivanjsko, družbeno in politično podobo časa.
Dr. Karmen Kenda-Jež je vodja Oddelka za dialektologijo in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Posveča se vprašanjem teorije, metodologije in zgodovine dialektoloških raziskav, narečnemu slovaropisju ter geolingvistiki. Sodeluje pri pripravi Slovenskega in Slovanskega lingvističnega atlasa. Doktorirala je iz glasoslovja in besedoslovja cerkljanskega narečja, obsežnejše terenske raziskave pa opravila tudi na področju ziljskih govorov v Kanalski dolini v Italiji.
