Razstava Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti – PODALJŠANO!
Slovenski etnografski muzej in Mestni muzej Idrija vas vabita na razstavo Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti, ki je bila odprta v okviru 42. festivala idrijske čipke v petek, 14. 6. 2024 v Razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Članice Društva klekljaric idrijske čipke, skupina Spodnja Idrija so ob tej priložnosti poklonile v dar Slovenskemu etnografskemu muzeju klekljan prt, ki je na ogled na razstavi.
Razstava bo odprta do 29. septembra 2024, vsak dan od 10.00 do 19.00.
Lepo vabljeni!
Spremljevalni program
Prikazi klekljanja članic Društva klekljaric idrijske čipke in Klekljarskega društva Marjetica Cerkno:
15. in 16. 6. 2024 od 10.00 do 18.00
Javno vodstvo po razstavi z avtorjema Miho Špičkom (SEM) in Mirjam Gnezda Bogataj (MMI): 22. 8. 2024 ob 11.00 Vstop prost!
Muzejski večeri – Miha Špiček: Idrijsko in Cerkljansko v odsevu terenskih raziskav Slovenskega etnografskega muzeja: 10. 9. 2024 ob 18.00
Izvedbo razstave sta podprla: Občina Idrija in Ministrstvo za kulturo RS.
Dogodke bomo fotografirali za namene dokumentiranja, promocije razstave in obveščanja javnosti.
O razstavi
Razstava Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti je zgodba o izbranih fotografijah, risbah, zapiskih in predmetih, ki izvirajo s Cerkljanskega in jih kot dragoceno dediščino tradicionalne kulture hrani Slovenski etnografski muzej. Gradivo so leta 1954 ustvarili in zbrali njegovi kustosi v okviru 11. terenske raziskave tako imenovanih Orlovih terenskih ekip. Izbor gradiva se po 70 letih hrambe v muzeju za kratek čas vrača v svoje izvorno okolje, da bi prebivalce teh krajev opomnil na pomen kulturne dediščine njihove preteklosti, ki jo je treba razumeti v sedanjosti in jo ohranjati tudi v prihodnosti.
Zanimanje etnologov Slovenskega etnografskega muzeja za idrijsko-cerkljanske kraje se ni končalo leta 1954. Leta 1959 se je na teren vrnila 16. Orlova ekipa, ki je raziskovala na Črnovrškem in na Vojskarski planoti. V sedemdesetih letih pa so raziskovali kulturo in način življenja rudarjev in njihovih družin v Idriji in njeni okolici ter pomagali pri postavitvi prve stalne razstave čipk v Mestnem muzeju Idrija.
S projekti, ki so vključevali področje etnologije, so se v idrijskem muzeju pričeli sistematično ukvarjati s prvo zaposlitvijo etnologinje v osemdesetih letih 20. stoletja. Posebno pozornost so namenjali proučevanju lokalnega prostora: načinu življenja v cerkljanskih vaseh in v rudarski Idriji, cerkljanskim laufarjem in klekljanju idrijske čipke. Njihove raziskave in objave so doprinesle tudi k vpisu klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018. Del razstave zato namenjamo predstavitvi klekljaric – tistih, ki so jih v 50. in 70. letih prejšnjega stoletja na terenu v fotografski objektiv ujeli člani Orlovih ekip, in vseh tistih neimenovanih, ki so sklekljale ogromno čipk, danes shranjenih v depoju idrijskega muzeja.
Miha Špiček, Blaž Verbič, Mirjam Gnezda Bogataj
