Majhen in prijazen muzej
V Cerkljanskem muzeju proučujemo preteklosti Cerkljanske, pokrajine na prehodu dveh svetov, alpskega in primorskega, na zgodovinskem prepihu različnih kultur ter deželnih in državnih tvorb; tu je bil v začetku 16. stoletja skrajni rob Beneške republike, tu je potekala meja med deželama Goriško in Kranjsko, pozneje pa med Italijo in Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo. Kulturna identiteta geografsko zaokroženega prostora z upravnim in gospodarskim središčem v Cerknem je predstavljena na dveh stalnih razstavah: Cerkljanska skozi stoletja in Pust je kriv! – Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Muzej pripravlja tudi občasne razstave, med katerimi so najbolj znane vsakoletne poletne razstave čipk in mednarodne bienalne razstave Maska v pustnem času, organizira predavanja, predstavitve, muzejske delavnice za otroke ter izvaja različne pedagoške programe, povezane z vsebino muzejskih razstav, Partizanske bolnice Franja in domačije pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.
Cerkljanska – svet na meji
Na razstavi Cerkljanska skozi stoletja sta predstavljena zgodovinski razvoj Cerkljanske od prvih pisnih omemb sredi 13. stoletja pa vse do konca 20. stoletja ter način življenja domačinov, ki so vztrajali v teh grapah in strminah.
Zgodba minulih stoletij teče po simbolični raki, po kakršnih je bila včasih speljana voda na mlinska kolesa. V drugi polovici 20. stoletja so mlini postopoma prenehali delovati, zato se na tem mestu raka na razstavi »prelomi« oziroma spremeni smer, obnjo pa je postavljena konstrukcija z dvema mlinskima kamnoma. Voda iz rake ne more odtekati na veliko mlinsko kolo, saj je ta že davno podlegel zobu časa, mlinska kamna pa se ne moreta več vrteti. Živi tok zgodovine teče naprej, zato se tudi raka na razstavi nadaljuje, čeprav v drugi smeri in čeprav za seboj neizprosno pušča vse tisto, kar razvoju ni doraslo. V Muzeju smo te ostanke odbrali, da bi jih ohranili za prihodnost. Zgodovinski pregled, razdeljen v deset različno obsežnih vsebinskih sklopov, vključuje tudi predstavitve nekaterih pomembnih cerkljanskih rojakov (dr. Frančiška Sedeja, Franca Močnika, Franceta Bevka …). Na drugi strani so s številnimi predmeti, fotografijami in dokumenti predstavljeni značilna cerkljanska domačija, vsakdanjik in praznik, različna kmečka opravila, obrt in rokodelstvo ter spremembe, ki so se z industrializacijo postopoma uveljavile tudi v načinu življenja cerkljanskih vasi. Temu je v veliki meri botroval razvoj tovarne ETA v Cerknem, ki je posegla na vsa življenjska področja.
Razstava je homage številnim rodovom Cerkljanov, ki so stoletja vztrajali v tem trdem in neusmiljenem rovtarskem svetu.
Zakaj moramo ubiti pusta, da lahko v deželo pride pomlad?
Ljudje so maskam vedno pripisovali posebno moč, njihovo domišljijo burijo že od pradavnine. Moč imajo tudi cerkljanski laufarji, ki vsako leto prikličejo pomlad, ljudem pa prinesejo dobro letino. Nekdaj je bilo to zelo resno opravilo fantovske skupnosti, danes pa je le del ohranjene in predvsem natančno dokumentirane pustne dediščine, ki so jo leta 1956 po več kot 30 letih premora Cerkljani ponovno obudili. Je živi muzej, v katerem se odvija »ljudska igra«, ki jo v pustnem času uspešno interpretirajo člani Društva »Laufarija Cerkno«. Skozi vse leto pa lahko laufarijo, z njo povezana prastara verovanja in mitične zgodbe spoznavate v Cerkljanskem muzeju. Na razstavi Pust je kriv! – Pripoved o cerkljanskih laufarjih je predstavljenih vseh 25 pustnih likov – laufarjev, njihova oprava, med katero izstopajo lesene naglavne maske ali larfe in obleke, pošite s slamo, smrekovimi vejicami, z mahom, bršljanom, predstavljen je vsakoletni potek obreda, od zbiranja darov, nedeljskih obhodov do končne sodbe na Glavnem trgu, kjer pusta obsodijo za vse pregrehe, ki jih je zagrešil v preteklem letu, in ga pokončajo z udarcem drvarskega bota po glavi. Poleg najstarejših arhaičnih mask, ki izvirajo še iz poganskih časov (Ta terjast, Ta star in Ta stara, Ta koševa), so med laufarji predstavniki različnih družbenih (Gospod in Gospa) in poklicnih skupin (Ta loparjev, Ta kožuhov, Ta slamnat) ter liki, ki poosebljajo človeške posebnosti ali slabosti ter bolezni (Ta pijan in Ta pijana, Ta krastov). Razstavo spremlja multimedijska vizualizacija s številnimi fotografijami in filmskimi odlomki v štirih jezikih.
Cerkljanska laufarija je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine in dve leti pozneje razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena.
Več o vpisu v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine
Partizanska bolnica Franja - skriti dragulj Evrope
Predstavitev Partizanske bolnice Franja je na razstavi razdeljena v šest vsebinskih sklopov. Z besedili, fotografijami in videoposnetki so predstavljeni njeno delovanje, skrb za ranjence, oskrba s hrano, zdravili in sanitetnim materialom, ukrepi za varnost in obrambo bolnišnice ter današnji pomen bolnišnice kot kulturnega spomenika. Obiskovalci vse to spoznavajo tudi skozi zgodbe dejanskih ljudi – članov bolnišničnega osebja, ranjencev in domačinov iz neposredne okolice Franje. Posebno pozornost si na razstavi zasluži izbor predmetov, saj so se do danes ohranili le redki originali. Večina jih je bila uničena v povodnji, ki je spomenik prizadela leta 2007. Osebni predmeti pripovedujejo o posameznih članih osebja in njihovi skrbi za ranjence. Drugi sklop predmetov pa priča o bolnišničnem vsakdanu in zdravljenju ter o veliki meri iznajdljivosti in improvizacije, ki sta bili v takratnih razmerah nuja.
Razstava je zasnovana interaktivno. Označbe na panojih obiskovalce usmerjajo k nadaljnjemu raziskovanju posamezne teme. Dodatne informacije so na voljo na zaslonu na dotik, kjer lahko izbirajo med zgodbami, avdio- in videoposnetki v več jezikih (SI, EN, HR, IT, DE, FR, PL). Posebej dragoceni so posnetki iz dokumentarnega filma Partizanske bolnice v Sloveniji, ki je bil posnet leta 1948 in v katerem nastopajo nekdanji člani osebja in ranjenci. Več o predmetih, ki niso na razstavi, pa lahko izvejo preko povezave na spletno stran, s katero so opremljene njihove fotografije na panojih.
Razstava bo v Cerkljanskem muzeju na ogled do preklica. Video predstavitev razstave pa si lahko ogledate tukaj.
O zgodovini muzejske hiše
Stavba, v kateri domuje Cerkljanski muzej, se nahaja sredi naselja. Poslopje je bilo zgrajeno tik pred prvo svetovno vojno kot sedež okrajnega sodišča. Med obema vojnama, italijansko okupacijo in fašizmom so bili v njem nameščeni pripadniki italijanske finančne straže ter kraljevih karabinjerjev. Med drugo svetovno vojno so svoje prostore v njem našle nekatere partizanske organizacije, po vojni pa nižja gimnazija in pozneje osnovna šola. Muzej je v njem leta 1978 zaživel kot Oddelek NOB Mestnega muzeja Idrija, danes Cerkljanski muzej. V letih 1998–1999 je bila stavba celovito obnovljena, nato pa v njej postavljene še nove sodobno oblikovane razstave.
Programi za skupine odraslih
Cerkljanski muzej v Cerknem
Ne samo ob pustu, pri nas so laufarji doma celo leto! Ime laufarji, ki izhaja iz nemške besede laufen (‘tekati’), so dobili zato, ker Ta terjasti – eni glavnih pustnih likov – neprestano tekajo in skačejo naokrog. Posebnost cerkljanskih laufarjev so iz lipovega lesa izdelana lesena naličja ali larfe. Ne ustrašite se ta terjastega na razstavi in se sprehodite skozi zgodbe, ki jih o življenju, gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju Cerkljanske od 11. stoletja dalje pripoveduje preko 200 razstavljenih predmetov. Marsikaterega med njimi današnji mladi ne poznajo!
Programi za šole
Pust je kriv! – Pripoved o cerkljanskih laufarjih
Zaki je Pust kriv?
Muzejski predmet in poklic – kustos
Partizanska bolnica Franja – šola človekoljubja
Odpiralni čas
Cerkljanski muzej
Ogled:
Posebnosti
Cerkljanski muzej domuje v nekdanjem sodnijskem poslopju v središču Cerknega, na križišču Bevkove in Platiševe ulice. Do vhoda pridete po stopnicah ob križišču. Ob koncu tedna lahko parkirate tik ob muzeju, med tednom je treba poiskati prostor na drugih bližnjih parkiriščih. Avtobusom priporočamo parkiranje ob ok. 300 m oddaljenem gasilskem domu. Potniki lahko že prej izstopijo pri muzeju.