Naša rudarska hiša
V bregu, nedaleč od mestnega središča in obdana z zelenjavnimi vrtovi, stoji ena zadnjih rudarskih hiš, ki so stoletja oblikovale podobo in odražale delavski značaj Idrije. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja v bližini rudniškega jaška Frančiška, kjer je danes tehniški oddelek Muzeja z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami. Po domače se je hiši reklo pr’ Kosu. Leta 1910 so v njej živele tri družine s kar 18 člani. Zadnja stanovalka in lastnica je bila šivilja Dora Kos (1912–1984). Muzej je hišo odkupil od dedičev in jo v začetku devetdesetih 20. stoletja celovito obnovil.
Ima rudarska hiša streho do neba?
Idrijska rudarska hiša je poseben tip hiše, ki se po zasnovi loči od alpske hiše oziroma njene škofjeloško-cerkljanske različice: vkopana je v pobočje, njene značilnosti so visoka in lesena gradnja, strma lesena streha in prizidki. Zaradi svoje višine in beline pušča mogočen vtis. Konstrukcija hiše je lesena, zidani so temelji, klet v pritličju in kuhinje v vseh nadstropjih. Zunanje stene so sestavljene iz desk, obite z letvami na ribjo kost, ometane z malto in pobeljene z apnom. Streha je prekrita z jelovimi skodlami, imenovanimi šinklni. Ob hiši je zelenjavni vrt.
Kako so nekdaj živele rudarske družine?
Velika stanovanjska stiska v mestu je rudarje silila v najemanje stanovanj, saj si večina ni mogla privoščiti lastne hiše. Tako sta poleg lastnikove družine v hiši živeli še ena ali dve najemniški družini, mnogokrat pa tudi več mladih neporočenih fantov iz okolice, zaposlenih v rudniku. Izjemnost Idrijske rudarske hiše je v številu ljudi, ki so bivali v njej, zato bi jo lahko imeli že za predhodnico stanovanjskih blokov – prhavzov, ki jih je rudniška uprava začela zidati po letu 1870. Lastnik je imel boljši socialni status kot podnajemniki, saj je v kleti redil domače živali (kokoši, zajce, prašiča, včasih celo kravo), na vrtu ob hiši gojil zelenjavo in dvakrat letno pobiral najemnino. Podnajemniki so morali pomagati pri vseh večjih hišnih delih, kot npr. pri pripravi drv, čiščenju greznice.
Oprema notranjih prostorov je bila še v prvi polovici 20. stoletja skromna prav tako kot življenje rudarskih družin. Te so v povprečju štele sedem do osem članov. V glavnem bivalnem prostoru, imenovanem hiša, so stali jedilna miza s stoli in z leseno stilno klopjo – kanapejem, omara za oblačila, večji predalnik – šublatkostn in v kotu krušna peč, ki je ogrevala še sosednji prostor – kamro, v kateri je bila običajno ena postelja. Prav pomanjkanje prostora za spanje je sililo družine k domiselni izrabi tudi druge hišne opreme v ta namen: kanapeja, skrinje, stolov. Vse do leta 1900 je imela večina hiš črno kuhinjo z visokim odprtim ognjiščem, v prizidku ob kuhinji pa suho stranišče. Osnovni tloris prostorov se je ponovil v vseh nadstropjih, v strešnem delu hiše sta ob glavnem prostoru nastala še dva manjša – podstrešnici ali podstražnci. Žene in dekleta so se v poletnih mesecih družile in skupaj klekljale na podičku – prostoru pred vhodom v hišo. V dolgih zimskih večerih pa so pozno v noč klekljale po hišah, en dan v eni in drugi dan v drugi.
Kaj se v Idrijski rudarski hiši skriva danes?
Ob obisku Idrijske rudarske hiše, ogledu opremljenega stanovanja rudarske družine z začetka 20. stoletja ter črno-belih fotografij nekdanje Idrije vas popeljemo v skromni vsakdan naših prednikov, ki so ga bogatili medsebojno tovarištvo, družabnost in smisel za humor.
Programi za skupine odraslih
Idrijska rudarska hiša
Čisto prava idrijska rudarska hiša: ozka, visoka, belo pobeljena in vkopana v breg omogoča vpogled v preteklost, v življenjski vsakdan rudarskih družin z začetka 20. stoletja. Takrat je veliko gospodinj še kuhalo na odprtem ognjišču, možje so čikali tobak, vse prostore je napolnjevalo ptičje petje. Idrijska rudarska hiša nam danes razkriva navade, razvade in skrivnosti Idrijčanov v nekem prejšnjem času. Bi z nami zaigrali partijo volkalce?
Programi za šole
Idrijska rudarska hiša
Odpiralni čas
Idrijska rudarska hiša – ponovno na ogled od 15. 6. dalje
Ogled:
Posebnosti
Hišo obiščete v spremstvu muzejskega vodnika iz recepcije na gradu Gewerkenegg. Po sprehodu skozi mestno središče pridete po Rožni ulici do Aumeškega trga, kjer pri spomeniku zavijete levo v hrib. Po 3 min hoje stoji pred vami Idrijska rudarska hiša. V njeni neposredni bližini je tehniški oddelek muzeja v Frančiškovem jašku.
Vnaprej najavljene skupine lahko muzejskega vodnika počakajo na sami lokaciji. Z avtobusne postaje je hiša oddaljena ok. 5 min hoje.