Partizanska tiskarna Slovenija

Predstavitev

Programi

Dostopnost

Predstavitev

Programi

Dostopnost

Kaj je Partizanska tiskarna Slovenija?

Partizanska tiskarna Slovenija je danes med najbolj avtentično ohranjenimi spomeniki iz druge svetovne vojne na Slovenskem, med delovanjem pa je bila ena od 38 skrivnih partizanskih tehnik, ki so v organizaciji odporniškega, partizanskega gibanja delovale na slovenskem ozemlju. Kompleks tiskarne sestavlja šest lesenih barak, postavljenih ob potoku v težko dostopni grapi V studencih: baraka električne centrale, sanitarije, stavnica s spalnico na podstrešju, strojnica, knjigoveznica in kuhinja z jedilnico. Tiskarna je postala znana in pomembna, ker so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi. Tradicijo Partizanskega dnevnika nadaljuje Primorski dnevnik, ki od 13. maja 1945 izhaja v Trstu.

Tiskarna Slovenija je v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce. Oba tiskarska stroja še vedno delujeta. Obiskovalci si lahko v spomin na ogled tiskarne ob pomoči oskrbnika natisnejo spominski letak.

Zakaj partizanske tiskarne?

Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in bil protiutež razpredeni sovražni propagandi, zato je slovensko partizansko vodstvo organiziralo postavitev in delovanje številnih ilegalnih tiskarn. Potreba po pisani slovenski besedi je bila velika zlasti zaradi dolgoletne fašistične oblasti in njene raznarodovalne politike na Primorskem. Tu so prve ilegalne ciklostilne tehnike delovale že leta 1941. Z razmnoževanjem okrožnic, razglasov, časopisov in radijskih vesti je partizansko vodstvo ljudi seznanjalo z dogodki doma in po svetu. V začetku leta 1944 se je vodstvo odločilo ustanoviti večjo tiskarno in v njej na tiskarskem stroju hitreje, lepše in v večjih nakladah tiskalo vse potrebno gradivo.

Kje in kako je delovala Partizanska tiskarna Slovenija?

Po nasvetu domačina Petra Kogeja z Vojskega so za tiskarno izbrali skrivno, težko dostopno mesto malo pod robom 1.000 metrov visoke Vojskarske planote nad dolino Kanomljice. Postavljena je bila V studencih, v gozdu ob hudourniškem potoku, ki je omogočal proizvodnjo lastne elektrike za pogon velikega tiskarskega stroja. Poleti 1944 so barake sestavljali na žagi v bližnjem Gačniku, nato pa oštevilčene tramove in deske ponoči prenašali na izbrano lokacijo. Sodelavci partizanskih tiskarjev so v Milanu kupili velik in sodoben električni hitrotiskalni stroj, ga po sovražnikovem ozemlju mimo mnogih nevarnosti pripeljali do Gorice in na Vojsko, nato pa so ga po delih mukoma prenesli v strojnico tiskarne. Obenem so nabavili tudi manjši tiskalni stroj TIGL.

Tiskarna Slovenija je začela obratovati 17. septembra 1944 in že naslednje jutro so posebni kurirji iz nje v svet odnesli 4.000 izvodov Partizanskega dnevnika. V tiskarni, ki je obratovala do 1. maja 1945, je delalo med 40 in 50 ljudi. V manj kot enem letu delovanja so natisnili 228 številk desetih različnih časopisov v nakladi preko en milijon izvodov, razne brošure, letake in plakate, večbarvne ovitke in še 44 drugih drobnih tiskov; skupaj 313 raznih tiskov na 1.247 straneh v 1.394.311 izvodih. Graver je v tehniki linoreza izdeloval ilustracije za tiskovine, prav tako pa tudi različne žige za organe oblasti ali vojaške enote, nekatere celo za nemške ponarejene listine.

»Partizanski dnevnik«

Prva številka Partizanskega dnevnika je v ciklostirani obliki izšla 26. novembra 1943 v Zakrižu pri Cerknem, prvi tiskani izvod z zaporedno številko 235 pa 5. septembra 1944 v tiskarni Julij 63, pozneje Doberdob. Prvi tiskani izvod iz Tiskarne Slovenija je ugledal luč sveta 18. septembra 1944. Zadnja številka je bila v tej tiskarni natisnjena 1. maja 1945, še nekaj dni pa je nato časopis izhajal v Trstu. Trinajstega maja 1945 je prvič izšel pod imenom Primorski dnevnik; ta kot naslednik znamenitega vojnega/medvojnega Partizanskega dnevnika še danes izhaja v Trstu.

1/4

2/4

3/4

4/4

Programi za skupine odraslih

Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem

Trajanje:

45 min

Vstopnina

5,00 EUR / osebo

Znižana vstopnina (študenti, upokojenci): 4,00 EUR / osebo

Partizanska tiskarna je najlaže dostopna po 14 km dolgi cesti iz Idrije na Vojsko, od koder vodita do nje dve poti. Prva pelje proti Vojščici (partizansko grobišče iz leta 1945), odcep za tiskarno je po 2 km vožnje. Ta pot je primerna tudi za avtobuse. Od parkirišča do tiskarne je okoli 20 min strme pešpoti navzdol. Druga pot vas z Vojskega pelje proti domačiji na Humu. V prvem ovinku pod omenjeno domačijo zavijete levo na gozdno cesto, ki vas pripelje pod tiskarno. Nato sledi še dobrih 5 min pešpoti navzgor. Ta pot je primerna le za osebne avtomobile. Priporočamo primerno obutev (športni copati, pohodni čevlji). Ogled odsvetujemo gibalno oviranim osebam.

V grapi V studencih pod Vojskarsko planoto je med septembrom 1944 in majem 1945 delovala Partizanska tiskarna Slovenija, največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem med drugo svetovno vojno. Skozi mogočni gozd se po pešpoti odpravite do šestih lesenih barak, v katerih so delovale električna centrala, strojnica, stavnica, knjigoveznica in je prebivalo osebje tiskarne. Oskrbnik vam v spomin na obisk natisne tudi letak. Le kako so v vojnih razmerah tiskali Partizanski dnevnik in ga dnevno skrivoma raznašali v svet?

Najava

+386 (0)68 148 893 (oskrbnik) / +386 (0)5 37 266 00 (muzej Idrija)tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si