Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost – Evropsko leto kulturne dediščine 2018
Leto 2018 je bilo za Evropsko leto kulturne dediščine razglašeno z namenom vzbuditi večje zanimanje za dediščino kot osrednjo sestavino kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. S prireditvami in z drugimi aktivnostmi je spodbujalo krepitev občutka pripadnosti združeni Evropi in zavedanje o naši skupni kulturni dediščini.
V Sloveniji smo se v praznovanje Evropskega leta kulturne dediščine aktivno vključili številni akterji. Kulturno dediščino smo želeli predstaviti vsem, še zlasti pa otrokom in mladim, ter na zanimiv in sproščen način spodbudili aktivni dialog o njeni prihodnji vlogi. Med osrednje slovenske dogodke ob praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine so se uvrstili Kulturni bazar (5. april 2018), Evropa v šoli (9. maj 2018), Dnevi evropske kulturne dediščine (september 2018) itd. V Mestnem muzeju Idrija smo javnosti na svetovni dan muzejev 18. maja ponudili ogled urejenega grajskega lapidarija, 19. maja pa v Partizanski bolnici Franja, nosilki Znaka evropske dediščine, z razstavo Otroci pomagajo otrokom javnosti predstavili humanost, tovarištvo in solidarnost, vrednote, ki so jih v likovnih delih upodobili otroci. Prvega junija smo organizirali srečanje spomeniških območij, nosilcev Znaka evropske dediščine iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Češke, 23. decembra pa obeležili tudi 75-letnico začetka njenega delovanja. Z gostujočo razstavo Vologda: ruska prestolnica čipk (Ruska federacija) smo spoznavali umetnost izdelovanja čipk z izvorom v renesančni Italiji in Flandriji. S predstavitvijo domačih mojstrov rokodelstva in obrti smo se v Idriji vključili v Dneve evropske kulturne dediščine, v Bevkovi Zakojci pa počastili (tudi) spomin na 100-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja. Tretjega decembra smo praznovanje na Ta veseli dan kulture zaključili s predstavitvijo kataloga občasne razstave Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914-1919.
Dnevi evropske kulturne dediščine
Slovenija je bila leta 1991 skupaj s še nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanoviteljicami prireditve Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), skupne akcije številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije.
Tej kulturni kampanji se vsako leto zadnji teden septembra pridruži večina evropskih držav. Temeljni vodili DEKD sta vzbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in ji predstaviti idejo o skupnem evropskem prostoru. Spoznanje, da lahko kulturno dediščino najbolje varujejo le ljudje sami, je vodilo prirediteljev, da v čim več dogodkih združijo prizadevanja različnih posameznikov in organizacij. Koordinator DEKD v Sloveniji je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letno na prireditvah DEKD preko 480 udeležencev pripravi več kot 400 prireditev.
Povabilu se od leta 2002 vsako leto odzovemo tudi v Mestnem muzeju Idrija in v duhu vsakoletnega slogana organiziramo predavanja, muzejske delavnice ali razstave, tradicionalno pa se vključimo v prireditev Bevkovi dnevi in skupaj z domačini oživimo dom pisatelja Franceta Bevka v Zakojci. Leta 2012 je odprtje DEKD v Idriji potekalo v počastitev uspeha, ki ga je to leto Idrija dosegla na področju kulturne dediščine. Dediščina živega srebra Idrije in Almadéna je bila namreč na 36. rednem zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino junija 2012 vpisana na prestižni Seznam dediščine vsega človeštva.
Bevkovi dnevi
France Bevk se je rodil 17. septembra 1890, umrl pa na svoj 80. rojstni dan. Ob tej obletnici vsak tretji konec tedna v septembru organiziramo niz prireditev, poimenovanih Bevkovi dnevi. Njihovi začetki segajo v leto 2006, z leti pa so rasli, se razvijali in presegli lokalne okvire. Danes povezujejo več različnih ustanov in ponudnikov, ki na severnem Primorskem delujejo v kulturi in turizmu. V vsakoletnem programu se zvrstijo različne razstave, literarni večeri, pohodi po Bevkovih poteh in druge dejavnosti. Mestni muzej Idrija v sodelovanju z domačini iz vasi pod Kojco poskrbi za oživitev Bevkove domačije v Zakojci, kjer je vsakoletna osrednja kulturna prireditev posvečena temu pomembnemu cerkljanskemu rojaku, pisatelju in rodoljubu.
Festival idrijske čipke
Festival idrijske čipke je največja prireditev z mednarodnim slovesom na Slovenskem, posvečena tradicionalni obrti klekljanja. Prireditev, ki v Idriji s prekinitvami poteka že od leta 1953, je glavni promotor ohranjanja dediščine klekljanja idrijske čipke in spodbujanja njenega razvoja v smeri iskanja novih izraznih možnosti in uporabnosti. Poteka vsako leto tretji konec tedna v mesecu juniju, ko mesto zaživi s klekljano, zlasti idrijsko čipko. Osrednja dogodka festivala sta petkova slovesnost ob odprtju in nedeljsko tekmovanje v klekljanju za otroke in odrasle. Mestni muzej Idrija že od vsega začetka z domačimi in mednarodnimi razstavami, s predavanji in srečanji sooblikuje strokovni program festivala. Pri tem se povezujemo s Čipkarsko šolo Idrija, z Društvom klekljaric idrijske čipke ter s strokovnimi institucijami in strokovnjaki tako doma kot v tujini.
Register nesnovne kulturne dediščine
Nesnovna dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Mednarodni okvir ji daje Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Še istega leta je z vpisom prve enote – Škofjeloškega pasijona začel nastajati slovenski Register nesnovne kulturne dediščine. Kot druga je bila leta 2012 vpisana Cerkljanska laufarija, ki je bila dve leti pozneje razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena. Leta 2013 sta se seznamu pridružili enota Klekljanje idrijske čipke in enota Godbeništvo, znotraj katere posebno mesto zavzema Godbeno društvo rudarjev Idrija. Pobudi za vpis je Koordinatorju varstva nesnovne dediščine (Slovenskemu etnografskemu muzeju) septembra 2012 dal Mestni muzej Idrija. Nosilci Klekljanja idrijske čipke so: Čipkarska šola Idrija, Društvo klekljaric idrijske čipke, Klekljarsko društvo Marjetica Cerkno in par posameznic, ki kontinuirano skrbijo za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke. Leta 2016 je bilo Klekljanje idrijske čipke skupaj s Klekljanjem slovenske čipke razglašeno za nesnovno dediščino državnega pomena. Obe enoti sta bili pod nazivom Klekljanje čipk v Sloveniji uradno vpisani na Unesco Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva novembra 2018.
Več o vpisu na Unesco Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
