Zgodovina Mestnega muzeja Idrija
Mestni muzej Idrija je bil ustanovljen 21. januarja 1953 »… z namenom, da skrbi za dediščino idrijskega rudnika živega srebra, da upravlja in vzdržuje kulturne spomenike in druge razstavne predmete, ki so mu dani v upravljanje ali jih sam zbere ter da uredi naslednje zbirke: tehnično rudarski oddelek, zgodovinski oddelek s posebnim razdelkom NOB, prirodopisni oddelek ter narodopisni (etnografski) oddelek, da raziskuje, zbira, pripravlja razstave, organizira študijsko knjižnico in razvija publicistično dejavnost …«. Temelji muzeja so bili postavljeni z geološko, etnološko in s splošnozgodovinsko zbirko. Med njegove dejavnosti že od vsega začetka spada tudi varovanje nepremične kulturne dediščine.
Prvi ravnatelj je bil Srečko Logar, sedež Muzeja pa nekdanje žitno skladišče – rudniški magazin. Leta 1954 je Muzej dobil v upravljanje grad Gewerkenegg, kjer domuje še danes. Zadnje 30-letno obdobje delovanje Muzeja zaznamujeta intenzivna obnova spomenikov, s katerimi upravlja, in postavitev novih stalnih razstav (Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije; Mejniki 20. stoletja; Rudniški stroji in naprave; Življenje in delo Franceta Bevka; Cerkljanska skozi čas; »Pust je kriv!«: Pripoved o cerkljanskih lavfarjih; Način življenja idrijskega rudarja; Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina; Črpalka Kley; muzejska predstavitev Partizanske bolnice Franja in situ, Po sledi Merkurja: Idrija in Almadén), zadnje petletno obdobje pa digitalizacija (digitalne inventarne knjige), vrednotenje muzejskega gradiva ter sistematično delo z nesnovno dediščino (zbiranje življenjskih zgodb, beleženje delovnih procesov, vpisovanje enot v register).
Mejniki v delovanju Mestnega muzeja Idrija
1953
Ustanovitev muzeja 21. 1. 1953; od predhodnega muzejskega odbora (ust. 1952) prevzame skrbništvo nad nekaterimi rudniškimi objekti in napravami (rudniški magazin, Idrijska kamšt, Kleyeva črpalka, več strojev in naprav iz prebiralnice, topilnice in elektrarne)
1954
Za ogled je odprta znamenita Idrijska kamšt (rudniška črpalna naprava z lesenim pogonskim kolesom premera 13,6 m iz leta 1790); muzej dobi v upravljanje grad Gewerkenegg in na grajskem dvorišču razstavijo večino prevzetih rudniških strojev in naprav.
1956
V gradu sta urejena prva dva razstavna prostora (geološko-mineraloška zbirka, Pirnatova soba).
Pod okriljem muzeja začne izhajat domoznanska revija Idrijski razgledi.
1957
Pod upravo muzeja preide Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem.
1963
Muzej prevzame skrbništvo nad Partizansko bolnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem.
1956-1968
Izpopolnjevanje muzejskih zbirk in nove stalne postavitve: kraško-speleološka zbirka, prikaz rudnika, topilniški oddelek, oddelek reševalnega in zaščitnega orodja, oddelek NOB in umetniško-zgodovinski oddelek.
1969
Začetek likovno-galerijske dejavnosti, odprtje Galerije Idrija in organizacija odmevnih slikarskih kolonij.
1972
Divje jezero, s katerim upravlja Muzej, je razglašeno za prvi muzej v naravi na Slovenskem.
1978
Odprtje oddelka NOB v poslopju stare osnovne šole v Cerknem – začetki Cerkljanskega muzeja.
1984
Začetek Muzejskih večerov
1985
Odkup tipične Idrijske rudarske hiše na Bazoviški 4 v Idriji in prevzem domačije pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.
1986
Sprejem milijontega obiskovalca v Partizanski bolnici Franja.
1988
Začetek celovite sistematične prenove gradu Gewerkenegg na podlagi Konservatorskega programa Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica.
1989-1990
Obnova Partizanske bolnice Franja po kamninskem plazu, ki je januarja 1989 zasul dostopno pot in poškodoval barake na vhodnem platoju.
1990-2009
Prenos rudniških strojev in naprav z grajskega dvorišča na območje jaška Frančiške, kjer se vzpostavi tehniški oddelek Muzeja; za obiskovalce se postopoma odprejo posamezni razstavni prostori: stroji in naprave (1992), obdelovalni stroji (1998), Kleyeva črpalka (2009).
1990
Ob 100-letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka odprtje muzeja na njegovi domačiji v Zakojci.
1991
Zaključek večletne obnove zidanih vodnih pregrad – klavž na rekah Idrijci in Belci.
1990-1994
Obnovitvena dela na Idrijski kamšti.
1995
Odprtje sodobno oblikovane stalne razstave Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija v prenovljenem prvem nadstropju gradu Gewerkenegg.
1997
Muzej za razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije ter svoje celovito delovanje prejme nagrado Evropskega muzejskega foruma Luigi Micheletti, razglašen pa je tudi za najboljši evropski muzej industrijske in tehnične dediščine.
1998-2001
Obnova muzejske hiše v Cerknem in ureditev prostorov za nove stalne muzejske postavitve in občasne razstave.
2000
Na platoju nad Idrijsko kamštjo so na ogled postavljene lokomotive in vagoni za prevoz rude.
2002
Predstavitev bivalnega okolja rudarske družine z začetka 20. stoletja v obnovljeni Idrijski rudarski hiši.
2003
Odprtje stalnih razstav Mejniki 20. stoletja na gradu Gewerkenegg v Idriji in Cerkljanska skozi stoletja v Cerkljanskem muzeju.
2005
Končana obnova Kanomeljskih klavž z rekonstrukcijo mehanizma za odpiranje vrat.
2006
Odprtje stalne razstave Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih v Cerkljanskem muzeju.
Obsežna sanacijska dela na pobočju Velikega Njivča nad sotesko Pasice so ponovno omogočila varen obisk Partizanske bolnice Franja.
2008
Odprtje stalne razstave Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina na idrijskem gradu.
2009
Slovensko muzejsko društvo podeli najvišje stanovsko priznanje Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v muzejstvu avtorski skupini za stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina.
2010
Odprtje obnovljene Partizanske bolnice Franja po uničujoči povodnji septembra 2007.
2012
Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine; Muzej upravlja s številnimi spomeniki, vpisanimi med Unescovo dediščino.
2012-2013
Muzej izda prvo obširno monografijo o idrijski čipki v slovenskem in angleškem jeziku (Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina).
2013
Klekljanje idrijske čipke je na pobudo Muzeja vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine R Slovenije.
2014
Žled je prizadel okolico Partizanske tiskarne Slovenija, sama tiskarna je ostala nepoškodovana.
Partizanska bolnica Franja prejme Znak evropske dediščine.
2016
Odprta stalna razstava o Unescovi dediščini Idrije in Almadéna Po sledi Merkurja: Idrija in Almadén.
2017
S statično sanacijo arkadnih stebrov in z obnovo arkadnega hodnika so končana glavna sanacijska dela na gradu Gewerkenegg.
2018
Ureditev grajskega lapidarija, v katerem so predstavljeni epigrafski spomeniki od 16. do 19. stoletja.
Klekljanje čipk v Sloveniji je vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva; Muzej je sodeloval pri pripravi nominacije.
2019
Slovensko muzejsko društvo podeli najvišje stanovsko priznanje Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v muzejstvu avtorski skupini za razstavo Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919.
Prvo gostovanje razstave Almadén in Idrija = zakladnica svetovne dediščine v Rudarskem parku v Almadénu v Španiji.
2020
Muzej prvič v svoji zgodovini zapre vrata za obiskovalce med 13. 3. in 5. 5. zaradi zajezitve širjenja koronavirusa.
V okviru projekta DUO v gledališki predstavi, slikanici in na promocijskih materialih oživi lik tihotapke Marine Melhiorce.
2021
Po dobrih 30. letih sta restavrirani številčnici grajske ure, urni mehanizem pa po več kot 130. letih začne delovati s pomočjo elektrike.
Prvi gostovanji razstave Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope v Muzeju krapinskih neandertalcev na Hrvaškem in v Tolminskem muzeju.
2023
70-letnica ustanovitve muzeja, 60-letnica upravljanja Partizanske bolnice Franja, 45-letnica Cerkljanskega muzeja.
