Zgodbe iz naših zbirk: prestreljene smuči

Smuči 

Inv. št. 510:IDR; EZ – 1094

                                                                                                                                            Peter Jež

Ob letošnji 77. obletnici partizanskih smučarskih tekem, ki so januarja 1945 potekale v Cerknem vam razkrivamo posebno zgodbo, povezano s smučmi, ki jih hranimo v Cerkljanskem muzeju. Smučke so bile last Petra Ježa, ki je bil rojen v Cerknem 14. 2. 1924, očetu Valentinu Ježu in materi Marjani Bevk. Oče je umrl že pred njegovim rojstvom, mati pa, ko je bil še otrok. Izučil se je za trgovskega pomočnika. Med drugo svetovno vojno je deloval v različnih partizanskih ciklostilnih tehnikah Porezen, Grmada, Sabotin, krajši čas tudi  v tehniki Krn, pozneje pa v tehniki E 34 Matajur. V času smučarskih tekem je prišel s potujočo ciklostilno tehniko v Cerkno. Že pred prihodom je od kurirjev izvedel, kaj se pripravlja in si je močno želel sodelovati. Smučal in tekmoval je namreč že pred vojno.

O začetkih smučanja v Cerknem je povedal: »Smučanje se je začelo razvijati v Cerknem že pred drugo svetovno vojno. Bilo nas je kakih 15, 20 vnetih smučarjev. Najraje smo smučali na Skedenskih terenih, ki so imeli dober sneg, pripravni pa so bili tudi zato, ker je bila po njih ugodna smuka nazaj v Cerkno. Pozimi 1941 so bile na pobočju Janževice pod Čeplezom tudi tekme v veleslalomu. Izven konkurence je zmagal nek italijanski vojak iz Cortine d’Ampezzo, ki je v Cerknem služil vojaški rok, v konkurenci pa sem bil najhitrejši. Tiste čase je trgovec in gostilničar v Cerknem Maks Štucin prodajal smuči znamke Chierroni, imenovane po italijanskem reprezentantu Vittoriu Chierroniju, ki je bil carinik v Cerknem. Od njega smo se tudi naučili prvih smučarskih veščin.«

Skupina smučarjev v Cerknem, tretji in peti z leve brata Peter in Milan Lahajnar, 30. leta 20. stoletja, avtor neznan.

Takoj po prihodu domov je začel iskati svoje smuči. Našel jih je prestreljene na podstrešju. Cerkno je bilo namreč med vojno kar štirikrat bombardirano. V smučarski delavnici niso imeli časa za popravilo, zato se je moral tekmi odpovedati. Finžgar pa ga je povabil za merilca daljav pri skokih. Po končani prireditvi so mu v delavnici popravili smuči. V 80. letih 20. stoletja jih je podaril Cerkljanskemu muzeju.

Na fotografiji je lepo vidno, kako so bile smuči popravljene.

Vir: Partizanske smučine Cerkno 45, Ljubljana 1985, str. 25, Rok Uršič ZZB Tolmin, Fototeka Cerkljanskega muzeja, foto smuči: Bojan Tavčar

Milojka Magajne