Rudarska dediščina dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu je bila kot skupna enota »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« leta 2012 vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine. Zajema dediščino obeh rudnikov in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe ter profano in sakralno arhitekturo, vezano na delovanje rudnika in življenje rudarjev.
Mestni muzej Idrija je eden od upravljalcev spomenikov te kompleksne dediščine. V varstvo in prezentacijo so nam zaupani grad Gewerkenegg – nekdaj rudniška upravna stavba, danes domovanje enega najboljših evropskih muzejev industrijske in tehniške dediščine, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, Idrijska kamšt z največjim lesenim pogonskim kolesom v Evropi premera 13,6 m in Idrijska rudarska hiša, v kateri predstavljamo bivalno kulturo in način življenja idrijskih rudarjev.
Muzej si prizadeva učinkovito informirati in ozaveščati javnost, tudi domačine, o izjemni vrednosti dediščine živega srebra in o vlogi, ki jo je Idrija odigrala v svetovni zgodovini. Želimo okrepiti zavedanje, da je Idrija skupaj z Almadénom v novem veku pomembno sooblikovala vso svetovno zgodovino. Živo srebro, pridobljeno v teh dveh rudnikih, se je v južnoameriških rudnikih srebra in zlata od srede 16. stoletja uporabljalo v procesu amalgamacije, kar je izjemno povečalo količine teh žlahtnih kovin na trgu, to pa je posredno ali neposredno spodbujalo razvoj gospodarstva in omogočalo razcvet znanosti, umetnosti oz. kulture nasploh na obeh straneh Atlantika. O tem govori razstava »Po sledi Merkurja«, postavljena v gradu leta 2016.
Vpis na Unescov seznam je priložnost, da postanemo vidni in prepoznavni na svetovnem turističnem zemljevidu, hkrati pa lahko znanje, ki ga imamo o živem srebru ter varovanju, ohranjanju in prezentaciji industrijske dediščine, ponudimo drugim. Ponosni smo, da je muzej aktivno sodeloval v procesu priprave dosjeja in vodenja nominacije.