Številčnici grajske ure v restavriranju
»Grajska lepotica, ki se (skoraj) nikoli ne ustavi«, je pred dobrim letom v spletni izdaji Dela zapisala novinarka Anja Intihar. Prejšnji teden pa smo uro na stolpu gradu Gewerkenegg namensko […]
»Grajska lepotica, ki se (skoraj) nikoli ne ustavi«, je pred dobrim letom v spletni izdaji Dela zapisala novinarka Anja Intihar. Prejšnji teden pa smo uro na stolpu gradu Gewerkenegg namensko ustavili. Podjetje E.T.S. Bavcon iz Cerkna je z urnega mehanizma odklopilo in z grajskega stolpa odstranilo številčnici, ki sta po dobrih tridesetih letih potrebni restavriranja. Kopijo originalne številčnice premera 2,7 m je namreč konec 80. let prejšnjega stoletja izdelalo idrijsko podjetje Gostol. 15. 7. 1989 je bila na stolp montirana tista z mestne strani, 21. 7. 1989 pa tista z dvoriščne strani gradu. V sredini sta olivno zelene barve, na črnem obodu pa imata zapisane bele rimske številke. Takšni sta bili v originalni izvedbi, v času pod Italijo in desetletja po drugi svetovni vojni pa sta bili bele barve s črno izpisanimi številkami.
Urni mehanizem je izdelala tovarna Ludwig Hainz iz Prage leta 1893, ki je izdelovala stolpne ure na cerkvah, gradovih, šolah in tovarniških zgradbah. Za nakup se je odločila takratna uprava Rudnika živega srebra Idrija na podlagi referenc. Ob skrbnem vzdrževanju še vedno brezhibno deluje, dnevno – vsaj vsakih 36 ur – pa je potrebno uro ročno naviti. Občasno se je zlomil kakšen zob na kolesju mehanizma, večjih težav pa ni bilo. Sedaj se obeta sprememba. Več kot 128 let star urni mehanizem bomo še naprej vzdrževali in ga občasno tudi pokazali javnosti, ure pa ne bo več potrebno ročno navijati, saj bo za njeno delovanje »skrbela« elektrika. Do takrat pa se bomo morali Idrijčani ravnati po svojih urah in ne po znameniti grajski uri.