Periodika - Idrijski razgledi
IDRIJSKI RAZGLEDI 2023/2
Posebej priporočamo
IDRIJSKI RAZGLEDI 2014/1
IDRIJSKI RAZGLEDI 2012/2
IDRIJSKI RAZGLEDI 2005/2 – ZRCALO ČASA
IDRIJSKI RAZGLEDI 2003/2 – KOLO ČASA
Nova številka revije Idrijski razgledi je že na prodajnih policah. Obsega 148 strani zanimivega branja. V njej sodeluje 21 avtorjev s strokovnimi prispevki s področja kulturne dediščine, literature, zgodovine, arheologije in gozdarstva. V literarni prilogi so predstavljene pesmi Andreine Trusgnach. V likovni prilogi odkrijemo življenjsko pustolovščino J. A. Scopolija, zasnovano za kamišibaj gledališča. Recenzije nam ponujajo v branje oceno zbirke kratkih zgodb Solznice, avtorice Alenke Koželj ter knjige izdane ob 70-letnici Mestnega muzeja Idrija z naslovom Razstavljamo čas.
Kazalo vsebine
KULTURNA DEDIŠČINA
Jasna Svetina
PRHAVZI – DELAVSKA STANOVANJA IDRIJSKIH RUDARJEV
Anja Novak Švagelj, Ajda Mladenović, Jelka Kuret
RESTAVRIRAN ZGRAFITO IVANA SELJAKA – ČOPIČA:
NEKOČ V TRGOVINI ČIPKA, SEDAJ V MESTNEM MUZEJU IDRIJA
Andrej Jazbec, Minka Osojnik
OBNOVA CERKVE ROJSTVA DEVICE MARIJE V POLICAH
PRI CERKNEM
Martina Peljhan
250 LET ZNAMENITIH IDRIJSKIH KLAVŽ
Austin Widmer
3D MAKETA PARTIZANSKE BOLNICE FRANJA
LITERATURA
Robert Jereb
BARBKA HÖCHTEL, PRVA IDRIJSKA PISATELJICA
Andreina Trusgnach
VZTRAJANJE
LIKOVNA PRILOGA
Tina Zadnik, Martina Peljhan
ŽIVLJENJSKA PUSTOLOVŠČINA J. A. SCOPOLIJA –
PRIREDBA ZA KAMIŠIBAJ GLEDALIŠČE
ZGODOVINA
Mihael Brenčič
PARACELSUSOVE OMEMBE IDRIJE
Dejan Hvala
POPISI PREBIVALSTVA IZ UPRAVNIH FONDOV ZGODOVINSKEGA
ARHIVA LJUBLJANA, ENOTA V IDRIJI
Jože Bavcon
PESEM ME JE SPREMLJALA SKOZI ŽIVLJENJE
ARHEOLOGIJA
Teja Gerbec
ARHEOLOŠKI NAJDBI Z OBMOČJA JAGRŠČ
GOZDARSTVO
Silvester Peljhan
GOZDNA ŽIČNICA – IDRIJSKI IZVLEK
Boštjan Košir
SUROVINA – TEHNOLOGIJA – INOVACIJE
RAZVOJ GOZDNIH ŽIČNIC – I. DEL
Emil Pelhan
GOSPODARJENJE Z IDRIJSKIMI GOZDOVI PO UJMI
V PRETEKLEM DESETLETJU
PREDSTAVITVE
Milanka Trušnovec
NIČ NI TAKŠNO, KOT JE VIDETI NA PRVI POGLED
Marija Terpin Mlinar
RAZSTAVLJAMO ČAS
Naročilo
Dodatne informacije
Vpis dediščine živega srebra na Unescov Seznam svetovne dediščine je zaveza Idrije, da za dediščino tudi v prihodnje skrbi vsaj tako zavzeto kot doslej in z njo ustrezno upravlja. Vpis je za Idrijo tudi velika priložnost, da postane prepoznavna na svetovnem turističnem zemljevidu in da znanje o živem srebrom in varovanju, ohranjanju in predstavitvi industrijske dediščine ponudi drugim.
Kazalo vsebine
Bojan Sever – Unescovi dediščini na poti
Ivana Leskovec – Idrijska dediščina na poti do Unesca
Marjutka Hafner – Unesco in dediščina v Sloveniji
Špela Spanžel – Mesto Unescove dediščine v slovenski kulturni politiki
Dušan Kramberger – Vpis dediščine živega stebra Almadéna in Idrije na Unescov Seznam svetovne dediščine
Ángela Rojas – Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija
Tatjana Dizdarević – Upravljanje z Unescovo dediščino živega srebra Almadéna in Idrije
Ksenija Šabec – Mesto Idrija med Rovtami in globalnim svetom
Matevž Štraus – Mladi: to mesto je moje, a vendar moje ni
Robert Jereb – Dediščina in identiteta
Naročilo
Dodatne informacije
Tako obsežne obnove spomenika, vključno z njegovim vplivnim območjem, v zgodovini slovenskega spomeniškega varstva še ni bilo. Bolnica Franja je bila zato toliko večji izziv za vse sodelujoče v projektu. Kraj spomina je tudi v »novi podobi« ohranil svojo sporočilnost in za obiskovalce še vedno – in spet – pomeni posebno doživetje.
Kazalo vsebine
Majda Širca – Prenovljena Partizanska bolnišnica Franja: Otvoritveni nagovor
Gojko Zupan – Bolnišnica Franja: sedem desetletij evropskega spomenika humanosti in potencialnega spomenika UNESCO
Dušan Kramberger – Partizanska bolnišnica Franja na seznamu evropske dediščine
Ivana Leskovec – Obnova Partizanske bolnišnice Franje
Ernesta Drole – Partizanska bolnišnica Franja – konservatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Žiga Jeriha – Rekonstrukcija Partizanske bolnice Franja – konzervatorska izhodišča za obnovo ter obnova in pogled v prihodnost
Igor Peršolja – Obnova, rekonstrukcija in zaščita objektov Partizanske bolnice Franja po katastrofalnih poplavah leta 2007
Milojka Magajne – Zbirka predmetov v Partizanski bolnici Franja – premična dediščina spomenika
Milojka Magajne – Muzejska prezentacija Partizanske bolnice Franja
Roman Obid – Opomin k človečnosti
Ivana Leskovec – Fotokronika: 18. 9. 2007–22. 5. 2010
Naročilo
Dodatne informacije
Idrijski razgledi, izdani ob 50-letnici nepretrganega izhajanja, pomenijo 50 let povezovanja različnih ljudi: avtorjev, tiskarjev, urednikov, lektorjev, oblikovalcev, ter 50 let vestnega spremljanja in beleženja duhovnega razvoja mesta in ljudi, ki so v njem zrasli, ali pa sta jih poklicno delo ali ljubiteljsko zanimanje zapletla v neločljivo celoto.
Kazalo vsebine
Karmen Simonič Mervic – Kako daleč sega idrijski razgled
Damjan Krapš – Zaprti v kotlino, a odprtega duha in razgledani
Klemen Pust – Idrijsko je, dobro je
Marko Razpet – Idrijskim razgledom ob 50. obletnici
Ksenija Šabec – Misel seže do tam, do koder seže pogled
Jožek Štucin – Na zdravje!
Darja Kobal Grum – Ohranjanje in razvoj regijske samopodobe Idrijčanov in Idrijčank
Jurij Bavdaž – Nekaj mojih spominov na Idrijske razglede
Jože Felc – Besede so (po pesniku Zajcu) bednice
Janez Kavčič – Nepogrešljiva zakladnica informacij o preteklosti in sodobnosti idrijskega sveta
Borut Hvalec – Idrijski razgledi so pomembno ogledalo kulturnega ustvarjanja, posoda zgodovinskega spomina
Robert Jereb – Razgledi domače humanistike
Jože Janež – 50 let Idrijskih razgledov
Miha Naglič – Rudnik živega domoznanstva
Jože Bavcon – Cerkljansko Idrijski svet
Samo Bevk – Prelomno leto 1986
Jože Čar – Logarjevo obdobje Idrijskih razgledov (1956–1968)
Janez Kavčič – Lado Božič kot domoznanec in publicist
Jože Janež – Pogovor z Jožetom Čarjem
Klemen Pust – Likovna priloga Idrijskih razgledov skozi čas – izkušnja vrhunskega
Iztrgano pozabi
Naročilo
Dodatne informacije
Mestni muzej Idrija je danes v Sloveniji strokovno prepoznavna inštitucija. Je velik in majhen obenem, prav gotovo pa je v primerjavi z drugimi slovenskimi muzeji izjemen. Poslanstvo Muzeja je trajna in kontinuirana skrb za premično dediščino s področij zgodovine, novejše zgodovine, etnologije, zgodovine umetnosti in tehniške dediščine na območju Idrijskega in Cerkljanskega.
Kazalo vsebine
Ivana Leskovec – Sledi življenja in časa
Darko Viler – Zbirke Mestnega muzeja Idrija
Milojka Magajne – 25 let dela Cerkljanskega muzeja – oddelka Mestnega muzeja Idrija
Anton Zelenc – Zbirka rudniških strojev in naprav
Mirjam Gnezda – Etnološki oddelek Mestnega muzeja Idrija
Janez Kavčič – Galerija Idrija skozi 35 let
Jože Čar, Martina Peljhan – Muzejska geološka zbirka
Jože Janež – Idrijski razgledi 1956–2003
Zmago Logar – Spomini na očeta, Srečka Logarja, prvega direktorja muzeja v Idriji
Ivica Kavčič – Razgovor z direktorji Mestnega muzeja Idrija ob 50-letnici delovanja
Mirjam Gnezda – Vtisi obiskovalcev
Anton Zelenc – Statistika obiska muzejskih objektov
Nastja Oblak, Marija Pavšič – Redno zaposleni 1953–2003