Zbirke Mestnega muzeja Idrija
Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!
Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!
Geološka zbirka Mestnega muzeja Idrija obsega preko 2.900 enot, od tega jih je nekaj več kot 700 razstavljenih na stalni razstavi Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Zbirka zajema: kamnine, fosile in minerale idrijskega rudišča, idrijsko-cerkljanskega ozemlja in od drugod. Posebno mesto v zbirki zavzemajo rude, ki predstavljajo različne načine orudenja idrijske kotline in s tem nastanek idrijskega živosrebrovega rudišča.
Primerki nekaterih redkih cinabaritnih rud (karoli ruda) in edinstvenih sedimentnih rud dajejo zbirki širši mednarodni pomen. Geološka zbirka Mestnega muzeja Idrija je rezultat dela posameznih ljubiteljskih zbiralcev, muzealcev in načrtnega dela geologov, zaposlenih v Rudniku živega srebra Idrija. Je dokaz 160-letnega načrtnega raziskovanja idrijskega rudišča in okolice ter posredno tudi 500-letnega rudarjenja v Idriji.
Primerek je posebnost idrijskega rudišča. Na površini kosa skrilavca so vidne kapljice živega srebra, ki ga kamnina izloča v samorodni obliki. V idrijskem rudniku so odkopali 12 milijonov ton rude, od tega 30 odstotkov samorodnega živega srebra.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1396
Mere: D: 15 cm, Š: 12 cm, V: 8 cm
Jeklenka je dobila ime po svoji temni jekleno-rdeči barvi. Prikazan vzorec naj bi vseboval preko 70 odstotkov živega srebra, na njem je lepo vidna tektonska drsna ploskev. Poleg jetrenke, opekovke in koralne rude spada jeklenka med najbogatejše rude idrijskega rudišča, rudarska poimenovanja pa so te kamnine dobile na podlagi barve, notranje zgradbe in odstotka živega srebra. Glede na slednje so ločevali rude na zelo bogate, bogate in siromašne rude ali bašperh.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-2909
Mere: D: 13 cm, Š: 14 cm, V: 20 cm
Jetrenka je cinabaritna ruda (živosrebrov sulfid HgS), ki je bogato orudena z živim srebrom. Je temnordeče (jetrne) barve in od tod tudi njeno ime. Opisani primerek vsebuje preko 40 odstotkov živega srebra.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1196
Mere: D: 10,5 cm, Š: 6,5 cm, V: 3 cm
Ruda je svoje ime dobila zaradi značilne opečnate barve. Opekovke so zelo bogate in sorazmerno pogoste cinabaritne rude. Vzorec vsebuje približno 30 odstotkov živega srebra.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1006
Mere: D: 18 cm, Š: 9 cm, V: 6 cm
Ime koralna ruda izhaja iz napačne predstave idrijskih rudarjev o svetlikajoči se snovi v rudi. Mislili so da gre za ostanke koral, vendar so to do enega centimetra veliki ostanki lupin ramenonožca Discin. Orudenje s cinabaritom v koralni rudi niha od siromašnega do bogatega. V drugi polovici 19. stoletja je ta ruda postala ekonomsko zanimiva zaradi fosfatov in fluora (za izdelavo umetnih gnojil), vezanih na lupinice ramenonožcev.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1008
Mere: D: 17 cm, Š: 15 cm, V: 6 cm
Je redek organski zelenkastorumeni mineral s kemijsko formulo C22H14, ki z osvetlitvijo z ultravijolično svetlobo zažari v modrikasti svetlobi. Leta 1892 ga je na njegovem tipskem nahajališču v Idriji prvič opisal raziskovalec Janda. Zaradi vnetljivosti so ga imenovali tudi »vnetljivi cinabarit«.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1357
Mere: D: 9 cm, Š: 6,5 cm, V: 3 cm
Metacinabarit je poleg idrialita specifičen idrijski mineral, vendar sta oba v idrijskem rudišču zelo redka. Nastopa v obliki ledvičastih skupkov kovinskega sijaja, ki pokrivajo eno ploskev bogato orudene dolomitne breče.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1394
Mere: D: 14 cm, Š: 11 cm, V: 7 cm
Pisan vzorec pravokotne oblike gradi bel kremen, ki se pojavlja v obliki debelih žil. Sfalerit je rjav, debelokristalen, pirit se pojavlja v obliki impregnacij, cinabarit pa kot drobne pikice oz. skorjice.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1018
Mere: D: 13 cm, Š: 9 cm, V: 5,5 cm
Singenetske oz. sedimentne cinabaritne rude so posebnost idrijskega rudišča. Ob triasnih prelomih in razpokah so se hidrotermalne raztopine obogatene z živim srebrom v obliki cinabarita stekale v takratno močvirje, kjer so sočasno nastajale različne močvirske sedimentne kamnine, ki jih imenujemo skonca plasti. Primerek sedimentne plastnate rude je dokaj pravilne in podolgovate oblike z eno stranjo prerezano in spolirano. Osnovna kamnina je skonca muljevec z bogatim singenetskim cinabaritnim orudenjem, primerek pa tvorijo še lamine glinavca in spodnja plast pirita.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1293
Mere: D: 19 cm, Š: 8 cm, V: 4,5 cm
V nasprotju s singenetskimi, je epigenetske kamnine moč najti tudi v drugih nahajališčih živega srebra. Njihov nastanek je posledica pretakanja in zapolnjevanja rudonosnih raztopin po razpokah, prelomih in votlinicah starejših kamnin. Karoli rude so unikatne epigenetske rude idrijskega rudišča in imajo različno vsebnost cinabarita. Sestavljene so iz dveh mineralov – pirita in cinabarita. Njihovega nastanka še ni mogoče natančno pojasniti. Najdene so bile samo v rudnem telesu Karoli, ki je strukturno najgloblji del idrijskega rudišča.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-982
Mere: D: 16 cm, Š: 12 cm, V: 6 cm
Glede na količino cinabarita spada vzorec rude med bogate rude. Ena stran vzorca je omejena s tektonsko ploskvijo, na kateri so dobro vidne tektonske drse oz. žlebiči s cinabaritno prevleko. Orudenje v tem vzorcu je značilno epigenetsko.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-779
Mere: D: 9 cm, Š: 8,5 cm, V: 6,5 cm
Fosil preslice v črnem bituminoznem muljevcu iz obdobja trias – langobard je bil najden v idrijskem rudniku. Je eden od primerkov, ki jih Muzej hrani v t.i. Lipoldovi zbirki v okviru Geološke zbirke. Marko Vincenc Lipold je v letih 1853-1867 kot geolog v idrijskem rudniku živega srebra ustvaril izjemno zbirko 526 enot kamnin, fosilov, mineralov in rud. Na Slovenskem je ena najstarejših in najbogatejših tovrstnih zbirk z veliko zgodovinsko vrednostjo.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1445
Mere: D: 11 cm, Š: 7 cm, V: 1 cm
Zbirka kamnin in fosilov iz idrijskega rudnika vključuje 101 vzorec, od tega je 91 kamnin in 10 primerkov fosilov z odtisi polžev, školjk in rastlinskih ostankov. Vzorec dolomita na fotografiji je temnejše barve, v njem je lepo viden fosil polža Bellerophona.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-890
Mere: D: 11 cm, Š: 7 cm, V: 7 cm
Konglomerat je bil najden na 5. obzorju idrijskega rudnika živega srebra. Sestavljen je iz debelih prodnikov kremena in rdečega skrilavca.
Geološka zbirka
ID: 510:IDR;G-1241
Mere: D: 16 cm, Š: 9,5 cm, V: 8 cm