Jama

Jama

Špica

Okrogla konica je bila orodje rudarja v rudniku. Z večjim ali manjšim kladivom je udarjal po konici, ki jo je naslonil na rudnino in na ta način delal odkop. Ima obliko kvadra, s tem da je spodnji del sploščen, priostren in kaljen. Na konico se je udarjalo po ušesu (glavi), kjer so vidne deformacije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-702

Material: jeklo

Mere: Premer: 2 cm, V: 40,5 cm

Jama

Špica

Jeklena konica je bila orodje rudarja v rudniku. Z večjim ali manjšim kladivom je udarjal po konici, ki jo je naslonil na rudnino in na ta način delal odkop. Špica je izdelana iz osemrobega jekla, s tem da je spodnji del sploščen, priostren in kaljen. Na konico se je udarjalo po ušesu (glavi), kjer so vidne deformacije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-207

Material: jeklo

Mere: D: 41,3 cm, Š: 1,6 cm, V: 2,6 cm

Jama

Dleto

Je bilo ročno orodje rudarja v rudniku. Z večjim ali manjšim kladivom je udarjal po konici, ki jo je naslonil na rudnino in na ta način delal odkop. Dleto je izdelano iz okroglega jekla, s tem da je spodnji del sploščen, priostren in kaljen. Na konico se je udarjalo po ušesu (glavi), kjer so vidne deformacije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-538

Material: jeklo

Mere: D: 75 cm, Š: 2,2 cm, V: 4 cm

Jama

Dleto

Šestkotno dleto je bilo ročno orodje rudarja v rudniku. Z večjim ali manjšim kladivom je udarjal po konici, ki jo je naslonil na rudnino in na ta način delal odkop. Dleto je izdelano iz šestkotnega jekla, s tem da je spodnji del sploščen, priostren in kaljen. Na konico se je udarjalo po ušesu (glavi), kjer so vidne deformacije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-547

Material: jeklo

Mere: D: 43,5 cm, Š: 2,85 cm, V: 1,8 cm

Jama

Rudarsko kladivo

Take vrste kladiva so se uporabljala pri ročnem izkopu rude. Rudarsko kladivo – šlenger so imenovali tudi rabeljsko kladivo, ker so ga v Idriji uveljavili inštruktorji iz rudnika Rabelj. Kladivo ima na zgornjem delu značilno zavit ročaj, ki je moral biti iz žilavega in elastičnega lesa. Rudar je držal v levici jekleni sveder oziroma konico poševno navzgor, z desnico pa je s kladivom udarjal od spodaj navzgor. Na ta način so bili udarci močnejši, roka je manj bolela, pa še prah se je sam usipal iz izvrtine.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-126

Material: jeklo, les

Mere: D: 36,7 cm, Š: 5 cm, V: 14 cm

Jama

Kramp (pek)

Je bil ročno orodje rudarja v rudniku pri delu na odkopu.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-542

Material: jeklo, les

Mere: D: 80 cm, Š: 5 cm, V: 28 cm

Jama

Krutca

Je bila ročno orodje rudarja v rudniku pri delu na odkopu in je služila za nagrebanje izkopane rude v trigl.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-543

Material: jeklo, les

Mere: D: 110 cm, Š: 14 cm, V: 23 cm

Jama

Trigl

Trigl je služil za nagrebanje rude s tal s pomočjo krotce in stresanje v trugco – ogrski voziček. Izdelan je iz jeklene pločevine 1,5 mm tako, da ima na vsaki strani ročaj za prijemanje.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-127

Material: jeklo

Mere: D: 46,5 cm, Š: 35,3 cm, V: 7,8 cm

Jama

Trigl

Trigl je služil za nagrebanje rude s tal s pomočjo krotce in stresanje v trugco – ogrski voziček. Izdelan je iz 2 mm jeklene pločevine tako, da ima na krajši stranici ročaj. Na daljši stranici je pritrjen še dodaten ročaj.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-653

Material: jeklo

Mere: D: 39 cm, Š: 31,5 cm, V: 17,5 cm

Jama

Odkopno kladivo

Odkopno kladivo je služilo za pridobivanje mehkejšega, rušljivega materiala. Redkeje se je uporabljalo v trdni hribini, razen za izdelavo gnezd pri tesarjenju. Sestavljeno je iz valja, bata, konice, vodila in ročaja. V ročaju je vgrajeno krmilo za stisnjen zrak. Pod tlakom stisnjenega zraka je udarjal bat v rednih presledkih na konico. Med delom je rudar pritiskal kladivo na hribino s silo 200 do 300 N.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-401

Material: jeklo

Mere: D: 45 cm, Š: 15,5 cm, V: 7,5 cm

Jama

Odkopno kladivo

Odkopno kladivo je služilo za pridobivanje mehkejšega, rušljivega materiala. Redkeje se je uporabljalo v trdni hribini, razen za izdelavo gnezd pri tesarjenju. Sestavljeno je iz valja, bata, konice, vodila in ročaja. V ročaju je vgrajeno krmilo za stisnjen zrak. Pod tlakom stisnjenega zraka je udarjal bat v rednih presledkih na konico. Med delom je rudar pritiskal kladivo na hribino s silo 200 do 300 N.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-412

Material: jeklo

Mere: D: 55,3 cm, Š: 15 cm, V: 7,5 cm

Jama

Odkopno kladivo

Odkopno kladivo je služilo za pridobivanje mehkejšega, rušljivega materiala. Redkeje se je uporabljalo v trdni hribini, razen za izdelavo gnezd pri tesarjenju. Sestavljeno je iz valja, bata, konice, vodila in ročaja. V ročaju je vgrajeno krmilo za stisnjen zrak. Pod tlakom stisnjenega zraka je udarjal bat v rednih presledkih na konico. Med delom je rudar pritiskal kladivo na hribino s silo 200 do 300 N.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-414

Material: jeklo

Mere: D: 46,7 cm, Š: 7,5 cm, V: 21,7 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 25 mm).

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-402

Material: jeklo

Mere: D: 42 cm, Š: 20,5 cm, V: 14 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 25 mm) ter nosilec za vpetje na pnevmatsko podporno nogo. Proizvajalec je Železarna Ravne.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-403

Material: jeklo

Mere: D: 42 cm, Š: 20,5 cm, V: 14 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 26 mm).

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-404

Material: jeklo

Mere: D: 68,5 cm, Š: 23 cm, V: 19 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder. Proizvajalec je Železarna Ravne.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-405

Material: jeklo

Mere: D: 60 cm, Š: 36,5 cm, V: 13,3 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder. Proizvajalec je Demag iz Nemčije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-406

Material: jeklo

Mere: D: 56 cm, Š: 16,5 cm, V: 15 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporablja se za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 27 mm). Proizvajalec je Ingersoll Rand iz ZDA.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-407

Material: jeklo

Mere: D: 51,5 cm, Š: 21 cm, V: 16 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporablja se za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Proizvajalec je Shank Length Holman iz Velike Britanije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-408

Material: jeklo

Mere: D: 51 cm, Š: 24,5 cm, V: 14,5 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 23 mm) ter nosilec za vpetje na pnevmatsko podporno nogo. Proizvajalec je Železarna Ravne.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-409

Material: jeklo

Mere: D: 47,5 cm, Š: 40 cm, V: 13 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder ter nosilec za vpetje na pnevmatsko podporno nogo in je nemške izdelave.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-410

Material: jeklo

Mere: D: 48,3 cm, Š: 28 cm, V: 14,3 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 24 mm). Proizvajalec je Železarna Ravne.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-411

Material: jeklo

Mere: D: 64,5 cm, Š: 41,5 cm, V: 12,5 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 25 mm). Proizvajalec je The Consolidated Pneumatic Tool Co., Ltd. iz Velike Britanije.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-413

Material: jeklo

Mere: D: 59 cm, Š: 21 cm, V: 13 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za kvadratni sveder (s = 20 mm),

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-415

Material: jeklo

Mere: D: 42 cm, Š: 29 cm, V: 14 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Uporabljalo se za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za kvadratni sveder (s = 20 mm). Proizvajalec je Ingersoll Rand iz ZDA.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-416

Material: jeklo

Mere: D: 38,5 cm, Š: 23,3 cm, V: 12,5 cm

Jama

Vrtalno kladivo

Vrtalno kladivo je proizvod Železarne Ravne. Uporabljalo se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem kladivu udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Kladivo ima vpenjalno glavo za vpenjanje svedra.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-723

Material: jeklo

Mere: D: 65,5 cm, Š: 29,5 cm, V: 15 cm

Jama

Vrtalni stroj

Uporabljal se je za vrtanje vrtin v trdnejših hribinah. V vrtalnem stroju udarja bat na sveder z rezilom. Pri hodu nazaj se bat zavrti za določen kot, pri čemer se zavrti tudi sveder. Ta zasuk omogoča postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Zasuk se doseže s pomočjo podolgovatih in zavitih žlebov v batu. Stroj ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder. Proizvajalec je Tampella.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-696

Material: jeklo

Mere: D: 64 cm, Š: 20,5 cm, V: 20 cm

Jama

Jamska tabla

Tabla iz jeklene pločevine označuje slepi jašek št. 1 na VI. obzorju (IV. – VI.). Slepi jašek (sènkl) povezuje med seboj vsaj dve obzorji, nikoli pa ne pride na površje.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-180

Material: jeklo

Mere: D: 50 cm, Š: 25 cm, V: 0,25 cm

Jama

Jamska tabla

Tabla je služila kot opozorilna tabla v jami. Napis “Delo v jašku” pove, da se izvajajo določena jamska dela.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-182

Material: les

Mere: D: 49,5 cm, Š: 29,6 cm, V: 3,15 cm

Jama

Jamska tabla

Tabla označuje slepi jašek Auersberg, ki je povezoval VI. in IV. obzorje. Slepi jašek (sènkl) povezuje med seboj vsaj dve obzorji, nikoli pa ne pride na površje.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-183

Material: les

Mere: D: 50 cm, Š: 28,5 cm, V: 3,85 cm

Jama

Jamska tabla

Tabla je služila kot oznaka za jašek Borba (ime Frančiškovega jaška v času Jugoslavije). Jašek (Franzisci Schacht) nosi ime po Francu II. (1768–1835), ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko-nemški cesar, potem pa je kot Franc I. zasedel avstrijski prestol. Jašek je eden najstarejših ohranjenih rudniških objektov, saj se je njegovo odpiranje pričelo že leta 1792.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-184

Material: les

Mere: D: 59,8 cm, Š: 17,4 cm, V: 3,45 cm

Jama

Oljenka

Najstarejše in zelo enostavne svetilke, ki so jih rudarji uporabljali pri delu v jami, so se imenovale oljenke, ripsovke ali jamšarice. V njih je izgorevalo repično olje. Plamen teh svetilk je bil majhen in njegova svetilnost skromna. Boljše izgorevanje repičnega olja in s tem tudi malo boljšo svetlitev so dosegli tako, da so v repično olje prilili malo petroleja. V oljnem rezervoarju je stenj, plamen prižganega stenja je dajal svetlobo. Oljenke so bile v rabi še v začetku 20. stoletja.
Oljenka je hruškaste oblike s premičnim odpiralom na rezervoarju za ulivanje olja in vlaganje stenja. Na razširjenem delu je zapognjen nosilec za kljuko za nošenje svetilke. Kljuka je služila za nameščanje oziroma pritrjevanje na steno.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-322
Material: jeklo
Mere: D: 15,5 cm, Š: 10,3 cm, V: 26 cm

Jama

Oljenka

Najstarejše in zelo enostavne svetilke, ki so jih rudarji uporabljali pri delu v jami, so se imenovale oljenke, ripsovke ali jamšarice. V njih je izgorevalo repično olje. Plamen teh svetilk je bil majhen in njegova svetilnost skromna. Boljše izgorevanje repičnega olja in s tem tudi malo boljšo svetlitev so dosegli tako, da so v repično olje prilili malo petroleja. V oljnem rezervoarju je stenj, plamen prižganega stenja je dajal svetlobo. Oljenke so bile v rabi še v začetku 20. stoletja.
Oljenka ima odprtino za ulivanje olja in vlaganje stenja ter nosilec za kljuko za nošenje svetilke. Kljuka je služila za nameščanje oziroma pritrjevanje na steno.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-323
Material: jeklo
Mere: D: 7 cm, Š: 7,5 cm, V: 27,8 cm

Jama

Oljenka

Najstarejše in zelo enostavne svetilke, ki so jih rudarji uporabljali pri delu v jami, so se imenovale oljenke, ripsovke ali jamšarice. V njih je izgorevalo repično olje. Plamen teh svetilk je bil majhen in njegova svetilnost skromna. Boljše izgorevanje repičnega olja in s tem tudi malo boljšo svetlitev so dosegli tako, da so v repično olje prilili malo petroleja. V oljnem rezervoarju je stenj, plamen prižganega stenja je dajal svetlobo. Oljenke so bile v rabi še v začetku 20. stoletja.

Oljenka, oziroma rezervoar za olje je okrogle oblike, na vrhu je privijačen pokrov, glava vijaka na pokrovu ima obliko ptice. Z odpiranjem pokrova je bilo možno dolivati olje, prilagajati in zamenjavati stenj. Na robu je privarjen ukrivljen nosilec nosilca kljuke za nošenje svetilke. Kljuka ima zašiljeno konico za nameščanje oziroma pritrjevanje na steno.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-711

Material: jeklo

Mere: D: 16,5 cm, Š: 13 cm, V: 35,5 cm

Jama

Oljenka

Oljenka je osmerokotnik z vbočenemi stranicami. Pokrov na rezervoarju je v obliki puščice, glava vijaka na pokrovu ima obliko ptice. Na rezervoar je pritrjen nosilni obroč s kljuko za pritrditev svetilke na steno. Kljuka ima obliko rudarskega kladiva. Glede na posebno obliko in materijal svetilke lahko sklepamo, da se ni uporabljala v jami, temveč je najverjetneje služila kot okras v pisarni visokega rudniškega uslužbenca.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-699

Material: medenina

Mere: D: 38 cm, Š: 13 cm, V: 13,2 cm

Jama

Karbidovka

Jamska svetilka se je uporabljala pri delu v jami po letu 1912. V spodnjem delu je bil shranjen karbid. Iz zgornjega prostora je dotekala na karbid voda. Dotok vode se je reguliral z ventilom zgoraj. Pravilna količina dotoka vode je bila pomembna za delovanje svetilke. Premajhen dotok vode je povzročil, da je karbidovka ugasnila zaradi prevelike koncentracije karbida. Karbidovka ima gorilnik, ki je sestavljen iz dveh delov.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-576

Material: jeklo, medenina

Mere: Premer: 9,5 cm, V: 22 cm

Jama

Karbidovka

Jamska svetilka se je uporabljala pri delu v jami po letu 1912. V spodnjem delu je bil shranjen karbid. Iz zgornjega prostora je dotekala na karbid voda. Dotok vode se je reguliral z ventilom zgoraj. Pravilna količina dotoka vode je bila pomembna za delovanje svetilke. Premajhen dotok vode je povzročil, da je karbidovka ugasnila zaradi prevelike koncentracije karbida. Karbidovka ima gorilnik, ki je sestavljen iz dveh delov.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-577

Material: medenina

Mere: Premer: 11 cm, V: 29 cm

Jama

Karbidovka

Jamska svetilka se je uporabljala pri delu v jami po letu 1912. V spodnjem delu je bil shranjen karbid. Iz zgornjega prostora je dotekala na karbid voda. Dotok vode se je reguliral z ventilom zgoraj. Pravilna količina dotoka vode je bila pomembna za delovanje svetilke. Premajhen dotok vode je povzročil, da je karbidovka ugasnila zaradi prevelike koncentracije karbida. Karbidovka ima gorilnik, ki je sestavljen iz dveh delov.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-583

Material: jeklo

Mere: D: 13,5 cm, Š: 12 cm, V: 32 cm

Jama

Karbidovka

Jamska svetilka se je uporabljala pri delu v jami po letu 1912. V spodnjem delu je bil shranjen karbid. Iz zgornjega prostora je dotekala na karbid voda. Dotok vode se je reguliral z ventilom zgoraj. Pravilna količina dotoka vode je bila pomembna za delovanje svetilke. Premajhen dotok vode je povzročil, da je karbidovka ugasnila zaradi prevelike koncentracije karbida. Na krarbidovki je ploščica proizvajalca Gondar in kavelj za obešanje.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-585

Material: jeklo, baker

Mere: Premer: 7,2 cm, V: 16 cm

Jama

Bencinska varnostna svetilka

Namenjena je predvsem ugotavljanju koncentracij metana v jami. Ob prisotnosti metana v jamskem zraku se je plamen povečal, v primeru pomanjkanja kisika pa ugasnil. Glavni deli svetilke so lonček za bencin, steklen valj, dvojna mrežica, vžigalnik in zapiralnik.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-579

Material: jeklo, steklo

Mere: Premer: 8 cm, V: 33 cm

Jama

Bencinska varnostna svetilka

Namenjena je predvsem ugotavljanju koncentracij metana v jami. Ob prisotnosti metana v jamskem zraku se je plamen povečal, v primeru pomanjkanja kisika pa ugasnil. Glavni deli svetilke so lonček za bencin, steklen valj, dvojna mrežica, vžigalnik in zapiralnik.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-634

Material: jeklo, medenina, steklo

Mere: Premer: 8,2 cm, V: 43 cm

Jama

Bencinska varnostna svetilka

Bencinsko varnostno svetilko so rudarji uporabljali za ugotavljanje prisotnosti metana ali ogljikovega dioksida na delovišču. Na vrhu svetilke je jeklen pokrov, na katerem je kljuka za nošenje svetilke. Pod pokrovom je valj, na katerem je označena skala za odčitavanje koncentracije metana na delovišču v rudniku. V valju je žična mrežica, ki preprečuje izhod plamena. Ta je bil viden skozi stekleni del valja in po višini plamena se je na skali odčitala koncentracija plina. Pod valjem je posoda za bencin s stenjem, ki omogoča, da bencin gori v svetilki. Nad posodo za bencin je magnetno zapiralo, ki onemogoča razstavljanje, oziroma odpiranje svetilke na delovišču vsem nepooblaščenim osebam.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-701

Material: jeklo, medenina, steklo

Mere: Premer: 9 cm, V: 44,8 cm

Jama

Akumulatorska svetilka

Je služila za razsvetljavo pri delu v jami. V uporabi so od leta 1953. Rudar je imel akumulatorsko baterijo okoli pasu na boku ali križu, svetilko pa na zaščitni čeladi. Svetilka ima dve žarnici. Akumulatorje so polnili vsak dan v akumulatorski postaji – lamparni po koncu izmene. Za to je skrbel poseben delavec, ki je izvajal polnjenje, meritve in popravila. Na pokrovu akumulatorja je številka 279, to je matična številka rudarja. Na ohišju akumulatorja je jeklen nosilec za usnjen pas, ki manjka. Proizvajalec je Varnost Zagorje.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-430

Material: umetna masa, guma, steklo, svinec, jeklo, aluminij, kislina

Mere: Ohišje D: 14 cm, Š: 4,8 cm, V: 21 cm, Električni tokovodnik D: 125 cm, Svetilka Premer: 6,9 cm, V: 7,5 cm

Jama

Zaščitna čelada

Plastična čelada bele barve ima usnjeno ležišče za glavo. Na čeladi je svetilka, ki je povezana z akumulatorjem s tokovodnikom.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-588

Material: jeklo, plastika, guma, usnje

Mere: Čelada D: 28 cm, Š: 19,5 cm, V: 12,8 cm, Ohišje baterije – akumulatorja D: 14,2 cm, Š: 4,8 cm, V: 21 cm, Tokovodnik D: 122 cm, Premer: 0,88 cm, Svetilka D: 7,5 cm, Premer: 6,9 cm

Jama

Jamski telefon

Telefon se je uporabljal za telefonsko komunikacijo v jami oziroma med podzemljem in površjem ter med vsemi ostalimi rudniškimi objekti. Jamski telefoni so bili nameščeni na obzorju ob jašku (“rìglbét”).

Telefon ima ogljeni mikrofon, ki ima v sredini majhen izoliran valj, napolnjen z ogljenimi zrni. Membrana v ritmu zvoka pritiska na ogljena zrna in jim s tem spreminja električno upornost mikrofona. V mikrofonu nastalo nihanje toka se dovaja slušalki prek transformatorja. Slušalko sestavlja permanentni magnet z navitima tuljavama na krakih, skozi katere teče enosmerni tok, ki ustvarja magnetno polje. To povzroči, da membrana niha. Njeno nihanje vzbuja zvočno valovanje zraka, kar slišimo kot govor. Proizvajalec je dunajska tovarna Siemens & Halske.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-568

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 29,5 cm, Š: 17,2 cm, V: 71 cm

Jama

Jamski voziček – trugca (ogrski voziček)

To je voziček za prevoz rude po rovih brez tirov. Na osnovni jekleni nosilec sta spodaj privijačeni obe osi s kolesi različnih premerov. Zaboj je lesen, ojačan s ploščatim jeklom, dno zaboja je obloženo z jekleno pločevino zaradi obrabe. Volumen vozička je 0,084 m³. Na eni manjši stranski stranici je ročaj. Voziček je bil v uporabi vsaj do konca leta 1961.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-125

Material: litoželezo, jeklo, les

Mere: D: 108 cm, Š: 45 cm, V: 68,5 cm

Jama

Voziček

To je voziček za tir širine 475 mm. Uporabljali so ga za prevoz rude v jami in na površini. Na osnovni jekleni okvir sta spodaj privijačeni obe osi s kolesi. Zaboj je lesen, na eni strani ima voziček zaklopna vrata z zapahom za iztresanje rude.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-33

Material: litoželezo, jeklo, jelkov les

Mere: D: 144 cm, Š: 75 cm, V: 103 cm

Jama

Konjski vagon

Idrijski rudnik je okrog leta 1850 zgradil železnico na konjsko vleko za transport rude od jaškov do topilnice – žgalnice. Za prevoz fine rude, kasneje ob koncu 19. stoletja predvsem za Čermak-Špirekove peči, so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni, imenovani tudi konjski vagoni. To so bili dvoosni samoizpraznilni vagoni za tir širine 1000 mm. Zadnji vagon v kompoziciji je imel tudi zavoro in sedež, na katerem je sedel delavec, ki je zaviral. Prav takšen vagon se je ohranil in je najstarejši ohranjeni vagon konjske železnice v Sloveniji. Nosilnost zvrhano naloženega vagona je bila celo 2,5 t. Vsak vagon je imel svojo številko, ker so ga ob prihodu v topilnico – žgalnico stehtali. Premer kolesa s sledilnim vencem je 665 mm, medosna razdalja je 812 mm.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-31

Material: litoželezo, jeklo, jelkov les

Mere: D: 254 cm, Š: 117 cm, V: 151 cm

Jama

Voziček

To je voziček za tir širine 475 mm. Uporabljali so ga za prevoz rude v jami in na površini. Voziček ima dve osi, ki sta vležajeni z drsnimi ležaji.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-61

Material: jeklo

Mere: D: 199,5 cm, Š: 77 cm, V: 124 cm

Jama

Električna lokomotiva

Da bi nadomestili konjsko vprego, so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi tovarne Siemens & Halske Wien za transport rude od jaška Jožef do prebiralnice in drobilnice rude (Bašerija).

To je dvoosna lokomotiva za tir širine 475 mm. Lokomotiva ima glavni enosmerni motor z močjo 3,73 kW (5 HP), napetostjo 400 V, tokom 10,6 A in 900 vrt/min. Motor je prek zobniškega predležja poganjal obe osi. Lokomotiva je imela pet voznih stopenj ter zavoro. Poleg električne lokomotive RS-23 je to najstarejša ohranjena električna lokomotiva v Sloveniji.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-24

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 278 cm, Š: 118 cm, V: 310 cm

Jama

Električna lokomotiva

Za prevoz rude od prebiralnice in drobilnice rude – Bašerije do žgalnice so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi tovarne Siemens & Halske Wien za tir širine 1000 mm. Ohranjena dvoosna lokomotiva ima glavni enosmerni motor z močjo 11,185 kW (15 HP), napetostjo 400 V, tokom 41 A in 570 vrt/min. Lokomotiva je imela šest voznih stopenj ter ročno zavoro.

Transport je potekal v dveh izmenah (šihtih) in sicer od 4. do 12. ure ter od 12. do 20. ure. V eni delovni izmeni je voznik opravil 20 do 25 prevozov. V posamezni kompoziciji je bilo 8 konjskih vagonov ali pa 18 manjših vagonov za tir širine 475 mm, zato je imela proga traso iz treh tračnic. Masa lokomotive je 4,8 t.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-23

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 361 cm, Š: 155,5 cm, V: 310 cm

Zbirke Mestnega muzeja Idrija

MESTNI MUZEJ IDRIJA

NAČRTUJTE SVOJ OBISK

SLEDITE NAM

KONTAKTIRAJTE NAS