Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Glavna naloga rudniškega laboratorija je bila spremljanje oziroma kontrola tehnološkega procesa v topilnici:
– vzorčevanje in analiza rude, pripeljane v topilnico (za vsako vrsto rude: siromašno, bogato, jeklenko posebej in za vsako peč posebej),
– vzorčevanje in analiza žganih ostankov izpod peči,
– vzorčevanje surove in prešane štupe,
– analiza dimnih plinov in kondenzacijske vode glede na vsebnost živega srebra,
– vzorčevanje in analiza nečistoč v zraku – živo srebro in prašni delci,
– po potrebi še analiza raznih drugih materialov, kot tudi vzorcev rude za potrebe geoloških raziskav v jami,
– analiza živega srebra v urinu in krvi delavcev izpostavljenih živosrebrovim hlapom,
– laboratorijski in polindustrijski poskusi predelave živega srebra v njegove spojine, kot so živosrebrov klorid ali sublimat ter rumen in rdeč živosrebrov oksid (za baterije).
Cinober je živosrebrov sulfid – HgS. To je spojina dvovalentnega živega srebra in žvepla, je zelo obstojna. V Idriji so ga izdelovali v tovarni cinobra od začetka rudarjenja pa do konca prve svetovne vojne, z daljšo vmesno prekinitvijo med letoma 1658 in 1782, skupno nekaj več kot 300 let. Proizvodnja cinobra pomeni začetek kemijskopredelovalne industrije na Slovenskem nasploh.

Štampiljka

Pečica

Lijak z merilnikom

Reduktor Johnson za reduciranje vzorcev rude

Naprava za vzorčevanje zraka

Oljna laboratorijska pečica

Merilnik za živo srebro

Žarilna laboratorijska pečica

Laboratorijska centrifuga

Laboratorijska pečica

Sodček za pripravo črnega zamorca

Zgornji mlinski kamen

Posoda za cinober

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Štampiljka

Štampiljka ima ovalno obliko dimenzij 40 × 37 mm in napis K. K. ZINNOBER FABRIKS SIGILL. ter v sredini grb s krono, mečem in dvoglavim orlom. Štampiljko so uporabljali v tovarni cinobra, kjer so ga izdelovali od začetka rudarjenja pa do konca prve svetovne vojne, z daljšo vmesno prekinitvijo med letoma 1658 in 1782. Skupno nekaj več kot 300 let.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-113

Material: medenina, les

Mere: Premer: 4,7 cm, V: 13 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Pečica

Pečica se je uporabljala v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija za segrevanje živega srebra pri proizvodnji sublimata HgCl2. V pečico, ki se odpre z ročico, se vstavi cev iz kremenčevega stekla. Šamotno ohišje pečice je okroglo, iz dveh delov. Na omenjeno cev sta bili speljani dve cevi, za klor in živo srebro. Pri segrevanju živo srebro izhlapi, klor se veže v sublimat. Pečica ima skalo za temperaturo od 20 do 1200 °C.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-246
Material: jeklo, steklo, šamot
Mere: D: 41 cm, Š: 28 cm, V: 33,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Lijak z merilnikom

Laboratorijska posoda-lijak z merilnikom je služila za delo v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija za doziranje živega srebra pri proizvodnji sublimata HgCl2. Kazalec merilne skale je povezan s pipo, tako se je regulirala količina živega srebra skozi spodnjo cevko. Iz tega lijaka z merilnikom se je živo srebro doziralo v pečico RZ 246.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-247
Material: jeklo, steklo
Mere: D: 27,5 cm, Š: 13 cm, V: 42,2 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Reduktor Johnson za reduciranje vzorcev rude

Je naprava za delitev mase vzorca, ki se je uporabljala v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija. Gre za zvarjenec na dveh nogah, ki ima zgoraj korito z osmimi prekati, skozi katere se je odvijalo reduciranje vzorcev rude (1, 1/2, 1/4, 1/8, 1/16 itd.). Polovica prekatov je obrnjena v eno, polovica pa v drugo smer. Spodaj sta lijaka za izpust mase vzorca.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-250
Material: jeklo
Mere: D: 49 cm, Š: 44 cm, V: 65,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Naprava za vzorčevanje zraka

Naprava za vzorčevanje-analizo plinov v zraku (02, C02) se je uporabljala v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija. Vzorec so vzeli pri žgalniških pečeh, analiza se je izvajala v laboratoriju. Proizvajalec naprave je Burrell Corporation PGH PA., USA.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-251
Material: les, steklo, guma, bakelit
Mere: D: 32,4 cm, Š: 14,6 cm, V: 54 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Oljna laboratorijska pečica

Uporabljala se je v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija pri analizi raznih vzorcev. Vzorci so bili v stekleničkah ali epruvetah. V pečico so natočili olje s temperaturo 150 do 200 °C. Na stikalni plošči so vrtljivi gumb, stikalo in rdeča lučka.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-254
Material: les, steklo, guma, jeklo
Mere: D: 16,7 cm, Š: 21 cm, V: 16,3 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Merilnik za živo srebro

Laboratorijski merilnik živosrebrovih hlapov v zraku so uporabljali v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija. Merilnik ima dve skali, za nižje vrednosti od 0 do 0,1 mg/m³ ter za višje vrednosti od 0 do 3 mg/m³. Merilnik je izdelala tovarna BECKMAN INSTRUMENTS INC. iz Kalifornije v ZDA.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-255
Material: jeklo
Mere: D: 35 cm, Š: 11 cm, V: 21 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Žarilna laboratorijska pečica

Uporabljali so jo v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija za žarjenje vzorcev pri raznih analizah. Ima ohišje iz jeklene pločevine, notranjost je iz šamota. Z ročico se odpre vratca, da se lahko vstavi vzorec v pečico. Proizvajalec je Viktor Blažič iz Ljubljane.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-260
Material: jeklo, šamot
Mere: D: 34,3 cm, Š: 33,5 cm, V: 37,7 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Laboratorijska centrifuga

Uporabljala se je v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija pri analizi raznih vzorcev. Centrifuga je osno simetrična. Pokrov ima tri zapirala. Centrifuga je omogočala 4000 vrt/min. Proizvajalec je Tehtnica Železniki.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-261
Material: jeklo
Mere: D: 35 cm, Š: 35 cm, V: 32,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Laboratorijska pečica

Uporabljali so jo v laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija za žarjenje vzorcev pri raznih analizah. Spodnji del ohišja je iz jeklene pločevine, notranjost je iz šamota, na dnu je grelna plošča. S pokrovom zgoraj se pečico zapre. Na spodnjem delu plašča je električni priključek.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-288
Material: jeklo, šamot
Mere: D: 26,5 cm, Š: 22,3 cm, V: 24,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Sodček za pripravo črnega zamorca

Cinober je živosrebrov sulfid – HgS. To je spojina dvovalentnega živega srebra in žvepla, je zelo obstojna. V Idriji so ga izdelovali od začetka rudarjenja pa do konca prve svetovne vojne, z daljšo vmesno prekinitvijo med letoma 1658 in 1782. Skupno nekaj več kot 300 let.
Proces pridobivanja cinobra so pričeli z mešanjem živega srebra in žvepla. V dobro tesnjene 13-litrske lesene sodčke, ki so imeli v notranjosti posebne nastavke ali pregrade za boljše mešanje, so dali po 25 kg živega srebra in 5 kg žvepla v prahu. Z ekscentričnim pogonom so dosegli, da so se sodčki obračali okrog vodoravne osi, najprej na eno in nato na drugo stran. Na ta način sta se obe komponenti temeljito medsebojno premešali. Po štirih urah mešanja je iz živega srebra in žvepla nastala homogena črna masa, ki so jo uradno imenovali “Mohr” (zamorec), Idrijčani pa so ji poudarjeno rekli “črn zamorec”. To je bila mešanica črnega sulfida (HgS) ter še nezreagiranega, fino medsebojno porazdeljenega živega srebra in žvepla. Po končanem mešanju so črno maso iz dveh sodčkov presuli v okrogel litoželezni vrč prostornine 50 litrov.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-494
Material: les, jeklo
Mere: D: 76,5 cm, Š: 34 cm, V: 36 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Zgornji mlinski kamen

Uporabljal se je za mletje cinobra pri suhem postopku izdelave. En del cinobra so prodajali kar v kosih, večino proizvoda so zmleli z mlinskimi kamni na moker način. Za pogon so uporabljali vodna kolesa, ki jih je poganjala voda iz vodnega kanala – rak (del reke Idrijce). Za pogon so leta 1897 že uporabljali vodno turbino Francis ter za rezervo še parni stroj. Zmlet proizvod, ki so ga imenovali vermilion, so spirali najprej v večjih posodah z dodatkom KOH, kar so imenovali tudi rafiniranje, nato pa še v manjših posodah z vodo, vse dokler se ni izgubil vonj po žveplu. Maso so dvakrat na dan premešali, vodo odlili in nalili novo. Postopek je trajal do deset dni. Prečiščen in odcejen proizvod so nato sušili v pečeh.
Mlinski kamen ima obliko prisekanega stožca, v sredi ima izvrtino premera 22,5 cm, v kateri je nameščen prireditveni element.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-491
Material: kamen
Mere: Premer: 106 cm, V: 22,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Posoda za cinober

Ima na dnu so ostanke rdeče barve. Je poškodovana, počena prek celega prereza in pod robom povezana z jekleno žico. Ob zgornjem robu je odlomljen manjši del. Na steno posode je prilepljena stara nalepka, na kateri je ročno napisano “H. R.”. To pomeni odtenek cinobra (hoch rot – živo rdeč).

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-477
Material: keramika
Mere: Premer: 24 cm, V: 8,5 cm

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

Posoda za cinober

Cinober je živosrebrov sulfid – HgS. To je spojina dvovalentnega živega srebra in žvepla, je zelo obstojna. V zgodovinskih virih se srečujemo z dvema izrazoma: naravni in umetni cinober. Naravni cinober je drobno zmleta, zelo bogata in čista cinabaritna ruda. Umetni cinober dobimo s sintezo živega srebra in žvepla v čisto določenih pogojih. Ima lepo rdečo barvo z najrazličnejšimi odtenki.
V Idriji so cinober izdelovali od začetka rudarjenja pa do konca prve svetovne vojne, z daljšo vmesno prekinitvijo med letoma 1658 in 1782. Skupno nekaj več kot 300 let.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-470
Material: keramika
Mere: D: 40 cm, Š: 39,5 cm, V: 15,5 cm

Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Kemični laboratorij in tovarna cinobra

MESTNI MUZEJ IDRIJA

NAČRTUJTE SVOJ OBISK

SLEDITE NAM

KONTAKTIRAJTE NAS