Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!

Pomožni obrati

Za nemoteno obratovanje je rudnik potreboval več delavnic za vzdrževanje tehnološkega procesa, predvsem za obnavljanje in izdelavo strojnih delov ter popravilo in izdelavo jamskega orodja. V povezavi z ohranjenimi predmeti so bile pomembne naslednje delavnice: mehanična delavnica, kovaške delavnice, električne centrale, mizarsko tesarska delavnica, kompresorska postaja ter brusilnica jamskih svedrov in elektro delavnica.

Dieselski motor

Vodna turbina

Črpalka Kley

Kompresor

Prenosni vitel

Napajalna črpalka

Parni stroj

Parni kotel

Pehalni stroj

Kovaško kladivo

Stružnica

Tračna žaga

Skobeljni stroj

Izvozni stroj s parnim pogonom

Radialni vrtalni stroj

Cevne klešče

Ključ

Kovaške klešče

Ključ

Štampiljka

Rudarski simbol

Rudarska uniforma

Uniforma rudarske godbe na pihala

Pokrivalo, del rudarske uniforme

Lekarniški možnar

Pomožni obrati

Dieselski motor

Dieselski motor z močjo 73,55 kW, proizvod tovarne Leobersdorfer Maschinenfabriks Aktien-Gesellschaft, Leobersdorf bei Wien, je od leta 1915 s pripadajočim generatorjem služil kot pomožen agregat pri proizvodnji električnega toka v drugi po vrsti zgrajeni rudniški elektrarni HE Idrija – mesto (Rinnwerk), ki je pričela obratovati leta 1909.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-4

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 428 cm, Š: 332 cm, V: 345 cm

Pomožni obrati

Vodna turbina

Leto 1893 štejemo kot začetek elektrifikacije rudnika, ko so v tovarni cinobra na desnem bregu Idrijce zasvetile prve luči, to je osem obločnic. Za pogon dinama in transmisije pri postroju za pridobivanje cinobra je služila vodna turbina Francis, ki je obratovala do leta 1930. Turbino je leta 1891 izdelala tovarna Kolben & Co. Prag – Vysočan. Vrtilna hitrost turbine je bila 90 vrt/min, moč pa od 12,53–22,37 kW v odvisnosti od pretoka vode in padca.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-27

Material: litoželezo, jeklo, les

Mere: D: 308 cm, Š: 362,5 cm, V: 404,5 cm

Pomožni obrati

Črpalka Kley

Največji ohranjeni stroj Rudnika živega srebra Idrija, v Sloveniji in med večjimi v Evropi je leta 1893 izdelala znana tovarna E. Skoda Pilsen. Parna črpalka se je do leta 1948 uporabljala v Frančiškovem jašku za črpanje jamske vode z XI. obzorja (271,6 m pod površjem).

Moč stroja je bila pri normalni obremenitvi 73,55 kW, pri največji pa 147,1 kW. Parni pogonski stroj je imel število vrtljajev oziroma nihajev od 1 do 12 vrt/min, običajno 6 vrt/min. Črpalka je imela zmogljivost 1250 l/min pri 6 vrt/min.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-36

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 15,5 m, Š: 7,5 m, V: 277,9 m

Pomožni obrati

Kompresor

Vertikalni dvovaljni dvostopenjski stabilni kompresor je leta 1917 izdelala tovarna Breitfeld, Daněk & Co. Prag. Uporabljal se je za pogon vrtalnih strojev na stisnjen zrak v jami. To je bil prvi kompresor, ki ni imel več parnega pogona.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-5

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 203,5 cm, Š: 230 cm, V: 279 cm

Pomožni obrati

Kompresor

Vertikalni enovaljni stabilni kompresor proizvajalca Societa Anonima Italiana ing. Nicola Romeo & Co., Milano, je Rudnik živega srebra Idrija nabavil v času italijanske uprave. Pogon kompresorja je bil z dieselskim motorjem Deutz moči 26,1 kW.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-6

Material: litoželezo, medenina

Mere: D: 137 cm, Š: 126 cm, V: 197 cm

Pomožni obrati

Kompresor

Vertikalni dvostopenjski vodno hlajeni kompresor je bil od leta 1909 nameščen v rudniški elektrarni HE Idrija – mesto (Rinnwerk). Proizvajalec je Grazer Waggon – Maschinenfabriks A.G. Graz, vorm. Johann Weitzer. Uporabljal se je za zagon dieselskega motorja.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-7

Material: litoželezo, medenina

Mere: D: 85 cm, Š: 135 cm, V: 221 cm

Pomožni obrati

Prenosni vitel

Vitel s pogonom na stisnjen zrak je bil izdelan ob koncu 19. stoletja in se je uporabljal za vleko vozičkov po rovih do jaška, praviloma pa so ga uporabljali za dviganje rude pri poglabljanju slepih jaškov.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-8

Material: litoželezo, jeklo, medenina, les

Mere: D: 191 cm, Š: 109 cm, V: 122 cm

Pomožni obrati

Napajalna črpalka

Spada med pomožne dele kotelne naprave. Izdelana je bila ob koncu 19. stoletja in se je uporabljala za črpanje vode v parni kotel. Pogonski stroj predstavlja batni stroj s pogonom na stisnjen zrak, delovni stroj pa batna črpalka, ki sta med seboj povezana s skupno batnico in posebnim oscilirajočim jarmom trapezne oblike.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-9

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 55,6 cm, Š: 112,5 cm, V: 220,5 cm

Pomožni obrati

Parni stroj

Enovaljni horizontalni dvostransko delujoči parni batni stroj moči 18,39 kW je leta 1893 izdelala tovarna Fürst Salm’sche Maschinenfabrik Blansko. Prek treh vrvi je stroj poganjal transmisijo, prek katere so dobili pogon različni stroji za pridobivanje cinobra. Prek dodatne transmisije pa je parni batni stroj služil kot rezervni stroj za pogon dinama in s tem razsvetljavo objekta. Hkrati pa je podaljšek batnice povezoval batno črpalko, ki je služila kot napajalna črpalka ali črpalka za kondenzat.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-12

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 560 cm, Š: 190 cm, V: 213,5 cm

Pomožni obrati

Parni stroj

Enovaljni horizontalni dvostransko delujoči parni batni stroj moči 14,9 kW je izdelala tovarna J. Körösi iz Gradca leta 1882. Obratoval je v pritličju prebiralnice rude še po drugi svetovni vojni. Prek štirih klinastih jermenov oziroma vrvi je parni stroj poganjal transmisijo, ki je poganjala prebiralno mizo v prvem nadstropju. Hkrati pa je podaljšek batnice povezoval batno črpalko, ki je služila kot napajalna črpalka ali črpalka za kondenzat.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-13

Material: litoželezo, jeklo, medenina

Mere: D: 590 cm, Š: 210 cm, V: 232,5 cm

Pomožni obrati

Parni kotel

Baterijski parni kotel je leta 1882 izdelala tovarna E. Skoda Pilsen pod zaporedno tovarniško številko 620. Proizvajal je suho nasičeno paro tlaka 5,07 bar (5 atm) in je imel 24 m² ogrevalne površine. Nameščen je bil v prebiralnici rude in je dobavljal paro parnemu stroju (J. Körösi, Graz, 1882).

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-14

Material: jeklo

Mere: D: 633 cm, Š: 187 cm, V: 412,5 cm

Pomožni obrati

Pehalni stroj

Pehalni stroj je izdelala tovarna Carl Pfaff Wien leta 1870. Za potrebe vzdrževanja se je v mehanični delavnici uporabljal za obdelavo robov, izdelavo utorov za moznike pri pestih zobnikov, jermenic, vrvenic in drugih neokroglih izvrtin ter za izdelavo zobnikov, pri čemer en zobnik služi kot rezilno orodje.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-15

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 232,5 cm, Š: 113 cm, V: 258,5 cm

Pomožni obrati

Kovaško kladivo

Stroj so izdelali v tovarni Maschinenfabrik Richard Herz G.m.b.H. leta 1878. To je enovaljno pnevmatsko kladivo, ki je dobilo pogon od transmisije prek jermenic. Uporabljal se je pri popravilu in izdelavi jamskega in drugega orodja.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-16

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 167 cm, Š: 101 cm, V: 251,5 cm

Pomožni obrati

Stružnica

Stružnico s stružno dolžino 4000 mm je izdelala tovarna Carl Pfaff Wien leta 1870. Stružnica je stroj za obdelavo z odrezovanjem. Uporabljala se je za potrebe vzdrževanja v mehanični delavnici še po letu 1965.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-17

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 572 cm, Š: 203,7 cm, V: 163,5 cm

Pomožni obrati

Tračna žaga

Tračno žago je ob koncu 19. stoletja izdelala tovarna Öster. Ung. Patent G. Tönnies Laibach in se je uporabljala v mizarski delavnici v vhodni stavbi jaška Jožef za pripravo tehničnega lesa. Prvotno je imela pogon od transmisije, ob posodobitvi po letu 1955 so dodali pogonski elektromotor moči 2,4 kW, 1405 vrt/min.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-19

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 199 cm, Š: 79,3 cm, V: 254,5 cm

Pomožni obrati

Skobeljni stroj

Skobeljni stroj je izdelala tovarna Carl Pfaff Wien leta 1870. Uporabljal se je za potrebe vzdrževanja v mehanični delavnici. Prvotno je imel pogon od transmisije, ob posodobitvi leta 1954 so dodali pogonski elektromotor moči 4,2 kW, 715 vrt/min.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-20

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 296 cm, Š: 164 cm, V: 214 cm

Pomožni obrati

Izvozni stroj s parnim pogonom

Predstavlja del izvozne naprave za izvoz izkopane rude iz jame na površino, za prevoz ljudi in materiala v jamo ali iz nje. Compound parni batni stroj z vodoravnima valjema je leta 1890 izdelala tovarna Breitfeld, Daněk & Co. Prag. Stroj z močjo 55,93 kW in največjo zmogljivostjo 125 ton rude v 8 urah se je uporabljal pri jašku Jožef do leta 1953.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-28

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 780 cm, Š: 390 cm, V: 325 cm

Pomožni obrati

Radialni vrtalni stroj

Stroj je izdelala tovarna Staněk & Reska iz Prage ob koncu 19. stoletja. Uporabljal se je za potrebe vzdrževanja v mehanični delavnici za obdelavo obdelovancev večjih dimenzij in mas.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-29

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 246 cm, Š: 70 cm, V: 205,6 cm

Pomožni obrati

Cevne klešče

Cevne klešče so se uporabljale pri izdelavi vodovodnih, parovodnih, komprovodnih instalacij za vijačenje veznega materiala. Klešče imajo ročaj in nastavljivo čeljust, ki sta med sabo spojena z vijakom in matico. Na ročaju je napis: HART SCHMIDT WIEN.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-192

Material: jeklo

Mere: D: 65,5 cm, Š: 6,8 cm, V: 6,1 cm

Pomožni obrati

Cevne klešče

Cevne klešče so se uporabljale pri izdelavi vodovodnih, parovodnih, komprovodnih instalacij za vijačenje veznega materiala. Klešče imajo ročaj in nastavljivo čeljust v obliki vilic, ki sta med sabo spojena z vijakom in matico.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-193

Material: jeklo

Mere: D: 93,6 cm, Š: 14,2 cm, V: 8,7 cm

Pomožni obrati

Ključ

Ključ za pritrditev rezilke oziroma brusne plošče na kotno brusilko ima zapognjen ročaj, ki je podaljšan v polkrožne vilice, ki imajo na vsaki strani čep premera 8 mm, s katerima vijačimo matico na kotni brusilki. En čep manjka.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-201

Material: jeklo

Mere: D: 40,1 cm, Š: 9,8 cm, V: 5,4 cm

Pomožni obrati

Ključ

Ključ za pritrditev rezilke oziroma brusne plošče na kotno brusilko ima ročaj, ki je podaljšan v polkrožne vilice, ki imajo na vsaki strani čep premera 9,5 mm, s katerima vijačimo matico na kotni brusilki.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-202

Material: jeklo

Mere: D: 24,4 cm, Š: 10,2 cm, V: 2,25 cm

Pomožni obrati

Kovaške klešče

So kovane, izdelane iz dveh prijemal, ki sta skupaj povezani s kovico. Uporabljale so se pri ročnem ali strojnem kovanju v kovačiji Jožefovega jaška.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-206

Material: jeklo

Mere: D: 49,7 cm, Š: 4,7 cm, V: 2,5 cm

Pomožni obrati

Ključ

Viličasti ključ za vijačenje vijakov in matic je kovan z zapognjenim ročajem.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-348
Material: jeklo
Mere: D: 50,5 cm, Š: 10 cm, V: 3,5 cm

Pomožni obrati

Štampiljka

Štampiljka ima ovalno obliko in napis K. K. BERGDIREKTION IDRIA ter v sredini rudniški znak – dve kladivi. Je brez ročaja. Štampiljko je uporabljala rudniška uprava.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-114

Material: medenina

Mere: D: 3,5 cm, Š: 1,9 cm, V: 1,8 cm

Pomožni obrati

Rudarski simbol

Značilen rudarski simbol – dve prekrižani kladivi prikazuje prvo orodje rudarja, ki ga je uporabljal pri svojem delu v rudniku. Ošiljeno kladivo je služilo kot konica (špica), da je lahko z drugim kladivom udarjal po njegovem topem delu in s tem delal odkop. Simbol ima v obeh kladivih vgravirano letnico 1750. Med številko 17 in 50 je vgraviran astronomski znak za planet Merkur, kar pomeni simbol za živo srebro. Predmet naj bi se nahajal v pisarni ravnatelja Rudnika živega srebra Idrija, ki jo je imel na gradu Gewerkeneg, kjer je delovala rudniška uprava, tu pa so bila tudi stanovanja za najvišje uslužbence Rudnika.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-707

Material: medenina

Mere: D: 35,5 cm, Š: 37,6 cm, V: 3,7 cm

Pomožni obrati

Rudarska uniforma

Rudarska uniforma uradnikov z zlatim našitkom je črne barve. V kompletu so suknjič, hlače in kapa. Nad ramenskimi resicami se dvakrat pojavita prekrižani kladivi – rudniški simbol. Ta se pojavi tudi na vseh gumbih na kapi. Na gumbih na suknjiču pa se pojavi habsburški dvoglavi orel.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-676

Material: tkanina

Mere: Suknjič Š: 48 cm, V: 70 cm, Hlače Š: 48 cm, V: 102 cm, Kapa D: 19 cm, Š: 24 cm, V: 13 cm

Pomožni obrati

Uniforma rudarske godbe na pihala

To je rudarska uniforma z naknadno prišitim rudniškim grbom. V kompletu so suknjič, hlače in kapa. Na kapi in suknjiču se pojavijo prekrižani kladivi – rudniški simbol, prav tako na vseh gumbih. Idrijska rudarska godba na pihala je najstarejša tovrstna godba v Evropi, saj igrajo že od leta 1665.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-678

Material: tkanina

Mere: Suknjič Š: 53 cm, V: 76 cm, Hlače Š: 60 cm, V: 103 cm, Kapa D: 27 cm, Š: 21 cm, V: 10 cm

Pomožni obrati

Pokrivalo, del rudarske uniforme

Pokrivalo za glavo je bilo del svečane rudarske uniforme. Ima obliko valja, zunanji del je prevlečen s klobučevino, preko nje pa je pritrjen “zlati” trak. Na sprednji čelni del je pritrjen venec z rudarskim simbolom – dvemi kladivi in krono, kar dokazuje, da je pokrivalo uporabljal visoki rudniški uslužbenec – lahko ravnatelj. Notranji del ima svileno podlogo, nanjo je prišit in prilepljen usnjen trak, ki je ščitil pred obrabo. V pokrivalu je še usnjen pas z zaponko za pričvrstitev pokrivala na glavi. Pas se je zapenjal pod vratom. Tu je tudi znamka z napisom proizvajalca BERGUNIFORM FABRIK J. ŠPLÍCHAL IN PŘÍBRAM.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-685

Material: tkanina, usnje, medenina

Mere: D: 23 cm, Š: 17 cm, V: 14,5 cm

Pomožni obrati

Lekarniški možnar

Lekarniški možnar je masivna medeninasta posoda z zaokroženim dnom in tolkačem za drobljenje trdih snovi. Na plašču sta dva manjša ročaja in vtolčen oranament, ki spominja na cvet. Tolkač ima oba skrajna konca odebeljena, ki lahko služita kot ročaj in drobilec. Notranji del posode ima udarnine, kar priča, da je možnar služil svojemu namenu. Rudniški lekarnar ali apotekar ga je uporabljal za pripravo raznih zdravil.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-716

Material: medenina

Mere: Posoda D: 18 cm, Š: 18,6 cm, V: 15,5 cm, Tolkač Premer: 4,5 cm, V: 26,7 cm

Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Pomožni obrati

MESTNI MUZEJ IDRIJA

NAČRTUJTE SVOJ OBISK

SLEDITE NAM

KONTAKTIRAJTE NAS