Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!

Topilnica

Topilniške naprave idrijskega rudnika za pridobivanje živega srebra so bile vse do prve svetovne vojne med najsodobnejšimi v svetu. Idrija je imela vse do tedaj vodilno vlogo pri izpopolnjevanju tehnološkega procesa pridobivanja živega srebra in pri razvoju samih naprav. Menjavanje lastnikov rudnika, samo nujno potrebna vlaganja, siromašenje rudišča in upadanje vsebine živega srebra v rudi so privedli do razmer, da je bila ob koncu druge svetovne vojne topilnica na enakem tehničnem nivoju kot leta 1910.
Ohranjeni predmeti so iz zadnje lokacije topilnice na desnem bregu reke Idrijce, kjer se je odvijal proizvodni proces pridobivanja živega srebra vse do novembra 1995.

Posoda za živo srebro

kapela

Posoda za prečiščevanje živega srebra s pokrovom

Topilniški čevlji

Drobilnik za mletje vzorcev rude

Königov manometer

naprava za vzorčevanje plinov v peči

Königov manometer

naprava za vzorčevanje plinov v peči

Tehtnica z menzuro, primežem, utežmi za polnjenje jeklenk z živim srebrom

Žgalna posoda

Jeklenka za živo srebro

Posoda za živo srebro

Sodček za živo srebro

Voziček

Bencinska lokomotiva

Dieselska lokomotiva

Topilnica

Posoda za živo srebro

Pri procesu žganja živosrebrove rude se je pridobljeno živo srebro natekalo v posebne litoželezne posode na dnu peči, imenovane kapele. V uporabi so bile pri naslednjih pečeh:

španske peči, 1750–1860,
idrijske peči: Leithnerjeva, Frančiškova, Leopoldova, 1787–1870,
horizontalne plamene, jaškaste in mufelne peči, 1842–1961,
presipalne Čermak–Špirekove peči, 1886–1974.

Zbirka: Rudarska zbirka

ID: 510:IDR;RZ-106

Material: litoželezo

Mere: Premer: 63 cm, V: 41,5 cm

Topilnica

Posoda za prečiščevanje živega srebra s pokrovom

Živo srebro, dobljeno iz stiskalnice za štupo, so v novejšem času pretakali prek več steklenih posod, na stenah katerih se je zadržala nečistoča, v jekleni valj, opremljen s regulirnim vijakom. Ta je imel oznake za različne temperature. Živo srebro so polnili v jeklene posode-jeklenke z volumnom 76 lb oziroma 34,48 kg. Posoda je iz polnilnice živega srebra Rudnika živega srebra Idrija. Lesen pokrov je stružen, z ročajem na vrhu. Posamezni nastavki spodaj so bili med sabo povezani z gumi cevmi.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-223, RZ-226
Material: steklo, guma, les
Mere: Posoda D: 19,9 cm, Š: 28,3 cm, V: 39,9 cm, Pokrov Premer: 21 cm, V: 5,5 cm

Topilnica

Topilniški čevlji

Topilniški čevlji imajo lesen podplat, zgornji del je usnjen. Deli usnja so med sabo šivani strojno in celota zabita z žebljički na lesen podplat. Čevlje so uporabljali kurjači pri pečeh za žganje rude. Zaradi visokih temperatur je les služil kot izolacija.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-248
Material: les, usnje
Mere: D: 29 cm, Š: 11 cm, V: 15,5 cm

Topilnica

Drobilnik za mletje vzorcev rude

Diskasti drobilnik za mletje vzorcev rude se je uporabljal v vzorčevalnici Rudnika živega srebra Idrija pri določanju vsebnosti živega srebra v rudi. Pogon gredi je bil od elektromotorja prek dveh klinastih jermenov. Z zgornje strani ohišja se je vsipalo vzorce rude. Spodaj na dnu je predalček z ročajem za zmleto rudo. Proizvajalec drobilnika je Saima Milano, leta 1960.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-249
Material: jeklo
Mere: D: 68 cm, Š: 40 cm, V: 33 cm

Topilnica

Königov manometer

Königov manometer za merjenje nižjih tlakov v žgalniških pečeh 0,1 do 10 mm Hg, imenovan tudi »madona«, se je uporabljal v topilnici Rudnika živega srebra Idrija. V lesenem ohišju je nameščen manometer z dvema gumi cevkama, od katerih ena manjka. Skala ima številke 3, 2, 1, 0, 1, 2, 3. Zgoraj je obešalo za obešanje manometra na steno.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-252
Material: les, steklo, guma, jeklo
Mere: D: 15 cm, Š: 10 cm, V: 55 cm

Topilnica

Königov manometer

Königov manometer za merjenje nižjih tlakov v žgalniških pečeh 0,1 do 10 mm Hg, imenovan tudi »madona« se je uporabljal v topilnici Rudnika živega srebra Idrija. V lesenem ohišju je nameščen manometer z dvema gumi cevkama. Skala ima številke od 12 do 0 in 12. Zgoraj je obešalo (vijak) za obešanje manometra na steno.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-253
Material: les, steklo, guma, jeklo
Mere: D: 14,4 cm, Š: 11,7 cm, V: 49,8 cm

Topilnica

Tehtnica z menzuro, primežem, utežmi za polnjenje jeklenk z živim srebrom

Delovala je na principu vzvoda. Na eni strani je postavljena posoda z živim srebrom (menzura) z ventilom in cevjo, na drugi strani so postavili ustrezne uteži. Ko je bil jeziček na tehtnici poravnan, je delavec odprl ventil, da je živo srebro steklo v jeklenko. Nato so jeklenko vpeli v primež in privijačili čep. Po odstranitvi iz primeža so jeklenko obrnili okrog (z vratom navzdol) in en dan tako preverjali tesnost. Če je bilo tesnjenje ustrezno, so na vrhu vrata pritrdili plombo z oznako Rudnika. To je pomenilo, da je jeklenka primerna za transport in prodajo kupcu.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-102 do RZ-105, RZ-481, RZ-496 do RZ-499, RZ-512
Material: litoželezo, jeklo, glina, guma
Mere: Utež D: 24,5 cm, Š: 15,9 cm, V: 10,2 cm, Utež D: 18,2 cm, Š: 15,8 cm, V: 8,3 cm, Primež D: 54 cm, Š: 44 cm, V: 61,5 cm, Tehtnica D: 160 cm, Š: 53,3 cm, V: 230 cm, Menzura Premer: 23,8 cm, V: 43 cm, Jeklenka Premer: 12,4 cm, V: 31,5 cm, Jeklenka Premer: 19 cm, V: 32,2 cm, Jeklenka Premer: 12,4 cm, V: 38,3 cm

Topilnica

Žgalna posoda

V lončenih žgalnih posodah so pridobivali živo srebro od 1510 do 1652. Iz zgornje posode, napolnjene z rudo, se je živo srebro natekalo v spodnjo. Na prostoru velikosti do 25 m² je bilo postavljenih do 1000 parov posod. Postopek kurjenja, ohlajanja, pobiranja in pakiranja živega srebra je trajal do deset dni. Na območju Idrije in bližnje okolice je raziskanih in opisanih več kot dvajset lokacij.
Dnevna zmogljivost žgalne naprave je bila 0,15 t rude na ognjišče. Za 56 kg pridobljenega živega srebra so porabili 6,82 m3 lesa.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-367
Material: glina
Mere: Premer: 10 cm, V: 29 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-373
Material: jeklo
Mere: Premer: 10 cm, V: 47,2 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Je varjene izvedbe. Volumen jeklenke je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra. Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra. Čep ima izvrtino za poseben kavelj oziroma ročaj, ki je služil za lažje prenašanje jeklenke ter izvrtino, ki je služila za pritrditev plombe. Zgoraj je napis ALMADEN ESPANA 13893.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-378
Material: jeklo
Mere: Premer: 13 cm, V: 30 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Volumen jeklenke je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra. Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra. Čep ima izvrtino za poseben kavelj oziroma ročaj, ki je služil za lažje prenašanje jeklenke. Na vratu plašča je privarjen obroček, skozi katerega se je pritrdila plomba z rudniškim znakom.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-379
Material: jeklo
Mere: Premer: 13,5 cm, V: 25 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Volumen litoželezne jeklenke (ulitek) je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra. Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra. Jeklenka ima obliko steklenice, trup se zgoraj oblikuje v vrat. Čep ima konični colski navoj R1/2″ in je privijačen v ohišje. Čep ima izvrtino za poseben kavelj oziroma ročaj, ki je služil za lažje prenašanje jeklenke.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-500
Material: litoželezo
Mere: Premer: 13 cm, V: 36 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra. Je litoželeznen ulitek z ročajem. Volumen jeklenke je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-502
Material: litoželezo
Mere: Premer: 19,1 cm, V: 36 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Volumen jeklenke iz jeklene pločevine je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra. Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra za kitajsko tržišče, zato je na plašču napis v pismenkah “Kitajska republika” ter čistost živega srebra: 99,999 %. Čep-očesni vijak je privijačen v ohišje. Očesni vijak je služil za poseben kavelj oziroma ročaj za lažje prenašanje jeklenke.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-505
Material: jeklo
Mere: Premer: 15,5 cm, V: 24,7 cm

Topilnica

Jeklenka za živo srebro

Volumen jeklenke iz jeklene pločevine je 2,7 litra, vanjo gre 34,48 kg živega srebra. Jeklenka ima obliko valja. Zgoraj je v plašč privijačen čep s šestrobo luknjo za inbus ključ. Zgoraj je napis ALMADEN, SPAIN in Fabio Murga. Uporabljala se je za skladiščenje in transport živega srebra v španski Almadén.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-526
Material: jeklo
Mere: Premer: 12,8 cm, V: 27,5 cm

Topilnica

Posoda za živo srebro

Uporabljala se je za prenašanje majhnih količin živega srebra v topilnici. Zunanjost je temno sive barve, notranjost pa je premazana z oker barvo. Posoda ima obliko nepravilnega prisekanega stožca.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-475
Material: lončarska glina
Mere: D: 30,1 cm, Š: 26,2 cm, V: 25,3 cm

Topilnica

Sodček za živo srebro

Izdelan je iz lesa iz devetih krojenih deščic. Sodček ima obliko nepravilnega valja in je proti sredini rahlo bombiran. Povezuje ga pet obročev, ki so zategnjeni z lesenimi objemkami (vitrami). V sodček so vložili dve usnjeni vreči živega srebra. To so bile ovčje in kozje kože, zgoraj zavezane z vrvjo. V 18. stoletju je ena tehtala celo do 84,57 kg, okrog leta 1860 pa 28 kg. Sodčki so služili za skladiščenje in transport živega srebra ter tudi kot merska enota za prodajo živega srebra na svetovnih tržiščih. Po izgradnji južne železnice sredi 19. stoletja so živo srebro polnili v jeklenke.

Zbirka: Rudarska zbirka
ID: 510:IDR;RZ-535
Material: les
Mere: D: 43 cm, Š: 17 cm, V: 18 cm

Topilnica

Voziček

To je voziček za tir širine 475 mm. Izdelan je iz jekla in lesa, na eni strani ima zaboj stranico obešeno na tečaju za iztresanje rude. Uporabljali so jih predvsem za prevoz grobe rude do jaškastih peči. Ohranil se je samo en tak voziček in je poleg same konstrukcije tudi zato edinstven primerek. Nosilnost vozička je 650 kg, volumen 0,39 m³.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-32

Material: litoželezo, jeklo, hrastov les

Mere: D: 132 cm, Š: 72 cm, V: 101 cm

Topilnica

Bencinska lokomotiva

Za prevoz rude v topilnici – žgalnici je rudnik leta 1912 nabavil dve bencinski lokomotivi tovarne Deutz Werke. Obe sta imeli motor 7,46 kW (10 HP) in hitrost vožnje 5 do 8 km/h. Leta 1916 so kupili še eno lokomotivo istega proizvajalca (št. 3), ki se je do danes ohranila. Za moč motorja te lokomotive obstajata podatka 3,73 in 7,46 kW (5 in 10 HP). Vse lokomotive so imele magnetno vžigalno napravo. Motor je poganjal par osi prek zobniškega predležja in verige. Masa lokomotive je 3,5 t.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-25

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 336,5 cm, Š: 86 cm, V: 183 cm

Topilnica

Dieselska lokomotiva

Za prevoz prežgane rude v topilnici – žgalnici je rudnik leta 1960 nabavil dieselske lokomotive tovarne Jenbacher Werke, Tirol, Austria. Vseh lokomotiv je bilo pet, ohranjena je lokomotiva št. 2. Dieselski pogonski motor moči 14,71 kW (20 KM) in številom vrtljajev 1500 vrt/min je prek menjalnika in dveh verig prenašal moč na obe osi s kolesi. Originalno so bile pri kolesih nameščene listnate vzmeti, ki se niso obnesle, zato so jih zamenjali z vijačnimi. Vse komande in zavora so v kabini, od koder je voznik upravljal lokomotivo. Razstavljena lokomotiva je usposobljena za delovanje. Masa lokomotive je 3,5 t.

Zbirka: Rudniški stroji in naprave

ID: 510:IDR;RS-26

Material: litoželezo, jeklo

Mere: D: 233,5 cm, Š: 110,5 cm, V: 204 cm

Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Topilnica

MESTNI MUZEJ IDRIJA

NAČRTUJTE SVOJ OBISK

SLEDITE NAM

KONTAKTIRAJTE NAS