Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Muzej hrani več kot 23.000 predmetov, urejenih v 11 zbirk. Največje, najmanjše, najstarejše in najzanimivejše smo tukaj izbrali za vas. Vabljeni, da jih poiščete na naših razstavah!

Idrija – rudnik je mesto

Razvoj naselbine ob reki Idrijci je bil vse od odkritja bogate živosrebrove rude konec 15. stoletja tesno povezan z razvojem rudnika živega srebra, ki je v petih stoletjih močno zaznamoval podobo sveta, kot ga poznamo danes. Zaradi vloge in pomena Idrije v evropskem in svetovnem prostoru v podzbirki IDRIJA – RUDNIK JE MESTO predstavljamo muzejsko gradivo, ki ni povezano z rudarskimi deli in ni uvrščeno v Rudarsko zbirko. Sem sodijo različni simboli, znamenja, spominske plošče in pomembnejše knjižne objave.

AVSTRO-OGRSKI GRB Z BARBARINEGA JAŠKA

RUDARSKA ZASTAVA

MERKUR

PALICA RUDNIŠKEGA URADNIKA

Špancir štok

DELAVSKI SIMBOL S FRANČIŠKOVEGA JAŠKA

Srp in kladivo

GRBOVNA PLOŠČA FERDINANDA I.

SPOMINSKA PLOŠČA NA OBISK PRINCA FERDINANDA I.

SPOMINSKA PLOŠČA O POSTAVITVI ŽGALNIŠČIH PEČI, 1825

NAGROBNA PLOŠČA RUDNIŠKEGA URADNIKA, 1873

NAGROBNA PLOŠČA VITEZA PL. PREMERSTEIN, 1877

NAGROBNA PLOŠČA DRUŽINE TEUBER, 1883

NAGROBNA PLOŠČA ZAKONCEV SCHURZ, 1889

SLUŽBENI RED ZA PAZNIKE IN DELAVCE C. KR. RUDNIŠKE DIREKCIJE V IDRIJI, 1872

SLUŽBENI RED ZA PAZNIKE IN DELAVCE C. KR. RUDNIŠKE DIREKCIJE V IDRIJI, 1882

SLUŽBENI RED ZA PAZNIŠKO IN SLUŽABNIŠKO OSOBJE PRI C. KR. RAVNATELJSTVU V IDRIJI, 1901

SLUŽBENI RED ZA DELAVCE C. KR. RUDNIŠKEGA RAVNATELJSTVA V IDRIJI, 1902

SLUŽBENI RED ZA DELAVCE C. KR. RUDNIŠKEGA RAVNATELJSTVA V IDRIJI, 1905

STATUT BRATOVSKE SKLADNICE, 1913

SPOMINSKA KNJIGA OBISKOVALCEV CESARSKO KRALJEVEGA RUDNIKA V IDRIJI, 1907–1917

URBAR ZA IDRIJO, 1680

URBAR ZA IDRIJO, 1723–1737

URBAR ZA IDRIJO, 1776

EDWARD M. D. BROWNE: A BRIEF ACCOUNT OF SOME TRAVELS IN HUNGARIA, SERBIA, BULGARIA, MACEDONIA, THESSALY, AUSTRIA, STYRIA, CARINTHIA, CARNIOLA, AND FRIULI, 1673

BALTHAZAR HACQUET: ORYCTOGRAPHIA CARNIOLICA, 1778–1789

1PETER HITZINGER: DAS QUECKSILBER-BERGWERK IDRIA VON SEINEM BEGINNE BIS ZUR GEGENWART, 1860

JOSEF KROPÁČ: ÜBER DIE LAGERSTÄTTENVERHÄLTNISSE DER BERGBAUGEBIETES IDRIA, 1912

Idrija – rudnik je mesto

AVSTRO-OGRSKI GRB Z BARBARINEGA JAŠKA

Dvoglavi orel je predstavljal grb Avstro-Ogrske monarhije med leti 1867 in 1915. Izdelan je iz jeklene pločevine. Na glavi ima krono, na kateri manjka križ. V krempljih drži meč in kroglo s križem, ki sta simbola legitimnosti oblasti. Opisan grb je bil najverjetneje izdelan v delavnici Rudnika živega srebra v Idriji. Vsi rudniški objekti in jaški v Idriji so bili označeni s simboli avstro-ogrske oblasti in so izkazovali državno lastništvo nad rudnikom. Grb je bil najden na območju Barbarinega jaška konec 60. let 20. stoletja.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-170

Materiali: jeklena pločevina

Mere: V: 150 cm, Š: 111 cm

Idrija – rudnik je mesto

RUDARSKA ZASTAVA

Rudarska zastava je zeleno-črne barve. Zelena je simbolizirala upanje za varno vrnitev iz rudniške jame, črna pa predstavlja večno temo in temačnost podzemlja. V sredini zastave sta všita značilen rudarski simbol – prekrižano kladivo in zagozda, pod njim pa oljčni vejici. Rudarsko zastavo so zlasti po drugi svetovni vojni uporabljali ob praznovanju večjih rudarskih praznikov: na dan sv. Ahacija, 22. junija, ob svetovnem delavskem prazniku, 1. maja in 3. julija, na dan rudarjev, ki so ga uvedli v času Jugoslavije.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-451

Materiali: blago

Mere: V: 280 cm, Š: 135 cm

Idrija – rudnik je mesto

MERKUR

Izrez boga Merkurja s konca 19. stoletja je postavljen na manjši kamniti podstavek. Na nogah in modri čeladi ima krilca. Merkurjev obraz je obrnjen na desno, v levi roki drži kerikej (kaducej) – krilato palico z ovitima kačama. Rimski bog Merkur, grški Hermes, je bdel nad trgovino in obrtjo. Po njem so poimenovali kemijski element Hg oz. živo srebro. Podoba Merkurja je neločljivo povezana s pridobivanjem te rude, ki so jo v Idriji odkrili leta 1490 in zaradi katere se je razvila v pomembno rudarsko središče. Stoletja so ga upodabljali na različnih rudniških objektih v Idriji. Že vse od 2. polovice 17. stoletja se pojavlja tudi v idrijskem grbu. Merkur je še danes upodobljen v grbu občine in mesta Idrije.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-751

Materiali: jeklena pločevina

Mere: V: 177,5 cm, Š: 87 cm, G: 0,3 cm

Idrija – rudnik je mesto

PALICA RUDNIŠKEGA URADNIKA

Palica je pravokotne oblike. Vrh palice ima sekirico, okrašeno z razkošnimi ornamenti ter z motivi iz rudarskega življenja: prekrižani rudarski kladivi, nad njima podoba rudarja, ki vozi rudo (“laufar”) ter rudarja, ki koplje živosrebrovo rudo v jami. Na sekirici je tudi izrez z rudarskim znakom. Na hrbtišču ima vtisnjeno decimalno skalo. Konec palice je okovan. Palica s konca 19. stoletja je bila pomemben statusni simbol in ni služila zgolj za oporo pri hoji. Rudniški uradniki in oficirji so jo ob različnih rudarskih ali cerkvenih praznikih protokolarno nosili na rami.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR; ZG-782

Materiali: medenina, les

Mere: palica D: 90 cm; sekirica: D: 18 cm

Idrija – rudnik je mesto

DELAVSKI SIMBOL S FRANČIŠKOVEGA JAŠKA

Velika rdeča konstrukcija srpa in kladiva predstavlja socialistični delavski simbol. Kot znamenje nove jugoslovanske oblasti je bila po letu 1945 postavljena nad vhodom jaška Frančiške oz. jaška Borba. Po letu 1991 so jo odstranili s prvotnega mesta. Konstrukcija je nato prešla v varovanje Mestnega muzeja Idrija.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-706

Materiali: kovina

Mere: V: 313 cm, Š: 313 cm, G: 16 cm

Idrija – rudnik je mesto

GRBOVNA PLOŠČA FERDINANDA I.

Grbovna plošča predstavlja Ferdinanda I., od leta 1521 avstrijskega nadvojvodo ter od leta 1556 nemško-rimskega cesarja. Izdelana je bila v neznani mojstrski delavnici in postavljena v dvajsetih ali v začetku tridesetih let 16. stoletja. Najverjetneje je bila prvotno vzidana na grajsko pročelje. V zvezi z omenjeno grbovno ploščo lahko z gotovostjo trdimo, da gre za plemiški grb. Je primer celostnega plemiškega grba, ki ga sestavljata grb (ščit) in gornji grb (grbovni zunanji okras: šlem, krona, šlemno okrasje in ogrinjalo).

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1209

Materiali: kamen – peščenjak

Mere: V: 71 cm; Š: 60 cm; G: 10 cm

Idrija – rudnik je mesto

SPOMINSKA PLOŠČA NA OBISK PRINCA FERDINANDA I.

Spominska plošča je pomnik slovesnega dogodka, ko je 16. avgusta 1819 Idrijo obiskal visoki gost, član cesarske družine, princ Ferdinand I. Prvotno naj bi bila nameščena na 3. polju JV dela rudniške jame v Idriji. Ploščo naj bi namestili na mestu slovesnega sprejema v rudniku, kjer se je visoki gost z nekaj udarci tudi osebno preizkusil v rudarskem delu. Napis na plošči je dobro čitljiv. Uporabljene črke so majuskule in začetna črka vsake besede je izpisana v večji velikosti.
Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1215

Materiali: kamen – apnenec

Mere: V: 80 cm; Š: 61 cm; G: 0,6 cm

Idrija – rudnik je mesto

SPOMINSKA PLOŠČA O POSTAVITVI ŽGALNIŠČIH PEČI, 1825

Na sivi marmornati plošči je z belimi črkami vklesan napis. Pisava je lepo berljiva latinica. Plošča je bila postavljena na mestu predelanih Leithnerjevih peči iz leta 1792, ki so jih leta 1825 ponovno prezidali. Iz dveh so naredili eno dvojno, imenovano tudi Frančiškova peč ter eno četverno ali Leopoldovo peč. Peči so bile postavljanje na levem bregu Idrijce, v predelu mesta, ki se imenuje Prejnuta (nem. »žgalnica«).

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1349

Materiali: kamen – marmor

Mere: V: 36 cm, Š: 59 cm, G: 7,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

NAGROBNA PLOŠČA RUDNIŠKEGA URADNIKA, 1873

Nagrobna plošča v spomin cesarsko kraljevemu kontrolorju Janezu Podobniku je bila prvotno postavljena na pokopališču sv. Križa ob njegovi smrti leta 1873. S svojo obliko sporoča, da gre za pripadnika srednjega (uradniškega) sloja. Na družbeni položaj pokojnega opozarja tudi izbira nemškega napisa na plošči, čeprav je očitno, da gre za domačina slovenskega porekla. Napis na spominski plošči je berljiv, črke imajo neogotsko obliko. V zgornjem delu plošče je vklesan rudarski simbol (prekrižani kladivi, povezani s trakcem), v spodnjem religiozni simbol (grški križ).

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1210

Materiali: kamen – apnenec

Mere: V: 61 cm, Š: 31 cm, G: 0,6 cm

Idrija – rudnik je mesto

NAGROBNA PLOŠČA VITEZA PL. PREMERSTEIN, 1877

Nagrobnik posvečen Francu Premrovu vitezu pl. Premerstein je bil prvenstveno postavljen na pokopališču sv. Križa. Napis na plošči je dobro berljiv. Ime Franz Premrau je reliefno izpisano, nad njim je izklesana krona. Priimek je zapisan v narečni obliki Premrau. Rodbina Premerstein je bila ugledna idrijska družina iz Ljubevča na obrobju Idrije. Družina izvira iz Vipave in konec 18. stoletja jih je cesar povzdignil v plemiški stan. Posestvo v Ljubevču je leta 1808 kupil Francev oče Štefan.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1212

Materiali: kamen – apnenec

Mere: V: 61 cm, Š: 80 cm, G: 10 cm

Idrija – rudnik je mesto

NAGROBNA PLOŠČA DRUŽINE TEUBER, 1883

Nagrobna plošča je posvečena rudniškemu žgalniškemu uradniku Edvardu Teuberju in njegovima otrokoma Viktorju in Marie. Prvenstveno je bila postavljena na pokopališču sv. Križa. Plošča ima vklesano obrobo z okrasjem na robovih. Na zgornjem delu ima vklesan latinski križ. Napisi na plošči so dobro berljivi, črke so zaobljene. Teuber je leta 1877 je pisal o rudarjenju v Idriji in dimu iz žgalniških peči. Kaj je botrovalo njegovi zgodnji smrti, ni znano, domnevamo lahko, da je bil skupaj z mladoletnima otrokoma žrtev nalezljive bolezni.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1213

Materiali: kamen – apnenec

Mere: V: 91 cm, Š: 70 cm, G: 0,4 cm

Idrija – rudnik je mesto

NAGROBNA PLOŠČA ZAKONCEV SCHURZ, 1889

Nagrobna plošča Paula in Magdalene Schurz je bila prvenstveno postavljena na pokopališču sv. Križa. Napis na plošči je srednje dobro berljiv, zlasti zaradi barvnega odtenka nagrobne plošče, ki se v precejšnji meri ujema z barvo črk. Črke so ozkih in visokih linij. Znotraj epitafa je vklesan križ. Schurz je bil rudarski uradnik, ki je v Idrijo prišel iz ogrskega dela monarhije. Bil je srebrovezec pri rudniku živega srebra v Idriji, zaposlen na dveh oddelkih: preizkuševalskem in pri nadzorovanju zalog rudniških izdelkov.

Zbirka: Zgodovinska zbirka

ID: 510:IDR;ZG-1211

Materiali: kamen – apnenec

Mere: V: 60 cm, Š: 60 cm, G: 2,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

SLUŽBENI RED ZA PAZNIKE IN DELAVCE C. KR. RUDNIŠKE DIREKCIJE V IDRIJI, 1872

Dvojezična knjižica manjšega formata nosi naslov Dienst-Ordnung für das Aufsichts- und Arbeiter-Personale der k. k. Berg Direktion Idria / Službeni red za paznike in delalce c. kr. rudniške direkcije v Idriji. Natisnila jo je Blaznikova tiskarna v Ljubljani leta 1872. Publikacija obsega 28 strani. Na naslovnici pod naslovoma izrisana rudarska simbola: dve prekrižani rudarski kladivi, oviti s pentljo. Rudarski red obsega 61 členov. Vsebina je razdeljena na tri glavna poglavja: Splošna določila (obseg dela, način dela, kazenske sankcije), Odločbe za paznike in Odločbe glede delavcev. Nekateri členi posegajo v osebno sfero delavcev, npr. pravico do poroke ali vedenje v javnosti izven službenega časa.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-122

Materiali: papir, karton

Mere: V: 20 cm, Š: 14,5 cm, G: 0,4 cm

Idrija – rudnik je mesto

SLUŽBENI RED ZA PAZNIKE IN DELAVCE C. KR. RUDNIŠKE DIREKCIJE V IDRIJI, 1882

Dvojezična knjižica nosi naslov Dienst-Ordnung für das Aufsichts- und Arbeiter-Personale der k. k. Berg Direktion Idria / Službeni red za paznike in delalce c. kr. rudniške direkcije v Idriji. Natisnila jo je tiskarna Ig v Ljubljani leta 1882. Publikacija obsega skupno 67 oštevilčenih strani. Med vmesna poglavja so bili že v izvirniku dodani tudi neoštevilčeni prazni listi, kasneje popisani z rokopisom. Pod naslovoma sta izrisana simbola prekrižanih rudarskih kladiv. Pri slovenski različici je čez simbol kladiv odtisnjen pečat habsburškega dvoglavega orla z napisom K. K. Bergdirektion Idria. Rudarski red obsega 60 členov. Vsebina je razdeljena na tri glavna poglavja: Splošna določila (obseg dela, način dela, kazenske sankcije), Odločbe za paznike in Odločbe glede delavcev.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-625

Materiali: papir, karton

Mere: V: 20 cm, Š: 15 cm, G: 1 cm

Idrija – rudnik je mesto

SLUŽBENI RED ZA PAZNIŠKO IN SLUŽABNIŠKO OSOBJE PRI C. KR. RAVNATELJSTVU V IDRIJI, 1901

Knjižica manjšega formata nosi dvojezičen naslov Dienstordnung für das Aufsichts- und Diener-Personale bei der k. k. Bergdirection Idrija / Službeni red za pazniško in služabniško osobje pri c. kr. ravnateljstvu v Idriji. Knjižica je bila natisnjena v dvorni in državni tiskarni na Dunaju leta 1901. Publikacija obsega 29 strani. Dvojezični napis loči državni simbol avstrijskega dvoglavega orla. Vsebina je razdeljena na dve glavni poglavji: Službeni red za pazniško in služabniško osebje ter Disciplinarni predpisi. Omenjeni rudarski red v prvem vsebinskem sklopu obsega 13 členov, v drugem pa 12 členov.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-621

Materiali: papir, karton

Mere: V: 21 cm, Š: 14,5 cm, G: 0,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

SLUŽBENI RED ZA DELAVCE C. KR. RUDNIŠKEGA RAVNATELJSTVA V IDRIJI, 1902

Knjižica manjšega formata nosi naslov Službeni red za delavce c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji. Natisnjena je bila v tiskarni R. Šeber v Postojni leta 1902. Publikacija obsega 24 strani. Pod naslovom je državni simbol avstrijskega dvoglavega orla. Službeni red obsega 33 členov. Vsebina obsega tri sklope: Splošna določila, Posebna določila ter Kazenska določila. Hkrati s slovensko je izšla tudi samostojna nemška različica.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-73

Materiali: papir, karton

Mere: V: 20 cm, Š: 14 cm

Idrija – rudnik je mesto

SLUŽBENI RED ZA DELAVCE C. KR. RUDNIŠKEGA RAVNATELJSTVA V IDRIJI, 1905

Knjižica manjšega formata nosi naslov Službeni red za delavce c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji. Izdala jo je cesarsko kraljeva rudniška direkcija v Idriji leta 1905. Publikacija obsega 28 oštevilčenih strani ter neoštevilčene foliante. Pod napisom je državni simbol avstrijskega dvoglavega orla. Poleg poglavij o splošnih, posebnih in kazenskih določilih, opisanih v 33 členih, vključuje dodatke: Dodatek o trajanju službe (1905); Dodatek o mladoletnih delavcih (1908); Dopolnilo dodatka o mladoletnih delavcih (1909), Dodatek o izplačilu plač izključno v gotovini (1912); Dodatek o izplačilu plač vsako drugo soboto ter o takojšnjem izplačilu plač delavcem, ki dajo odpoved (1912).

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-973

Materiali: papir, karton

Mere: V: 19 cm, Š: 13,5 cm, G: 0,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

STATUT BRATOVSKE SKLADNICE, 1913

Knjižica nosi naslov Statut der Bruderlade des ärarischen Montanwerkes Idria. Natisnila jo je tiskarna Heinrich Sax v Idriji leta 1913. Publikacija obsega 105 oštevilčenih strani. Izdala jo je bratovska skladnica v Idriji. To je bila najstarejša organizirana oblika zdravstvenega in socialnega zavarovanja rudarjev. V Idriji je bila ustanovljena med leti 1597–1605. Rudarjem naj bi izplačevale podporo med boleznijo ali v primeru invalidnosti, pa tudi pokojnine in podpore rudarskim vdovam in sirotam. Statut bratovske skladnice obsega 87 členov.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-134

Materiali: papir, karton

Mere: V: 19,5 cm, Š: 10 cm, G: 0,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

SPOMINSKA KNJIGA OBISKOVALCEV CESARSKO KRALJEVEGA RUDNIKA V IDRIJI, 1907–1917

Vezana spominska knjiga nosi naslov Fremdenbuch der k. k. Quecksilber hütte zu Idria. Natisnil jo je knjigovez Fran Ciniburk iz Idrije. Na vrhu ima vtisnjen simbol dveh prekrižanih rudarskih kladiv, pod njim pa grb občine Idrija. Na spodnjem robu strani je vrisan secesijski okrasek – ženska, ki trobi, v desni roki pa drži venec. Vpisi v spominsko knjigo obsegajo obdobje 1907–1917. Med vpisanimi obiskovalci so vidnejša pomembna imena državne in deželne politike, izobraženstva in rudarstva. Najpomembnejšim obiskovalcem je za vpis namenjena celotna stran, običajno bogato okrašena. Idrijski rudnik je stoletja privabljal obiskovalce. Ti so bili sprva predvsem popotniki in raziskovalci – Sigmund Sisserus, Walter Pope, Edward Brown in drugi. Ogled rudniške jame za širšo javnost je bil po dostopnih podatkih omogočen od druge polovice 19. stoletja dalje.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-79

Materiali: papir, karton

Mere: V: 30,5 cm, Š: 20 cm, G: 2 cm

Idrija – rudnik je mesto

URBAR ZA IDRIJO, 1680

Knjiga dajatev Idrijskega gospostva z naslovom Idrianisches Urbarium, 1680. Naslov je izpisan v rokopisu. Urbar obsega 101 oštevilčen foliant. Vezan je v rjavo usnje. Naknadno je bil ob robu papirja odtisnjen tudi pečat K. K. BERGDIREKTION IDRIA s cesarskim orlom v sredi. Besedilo je pisano v gotski kurzivi. V uvodnem delu je predstavljeno kazalo podložnikov od A do Z. Seznam podložnikov je urejen po krstnih, ne rodbinskih imenih. Zapisi obravnavajo dajatve od leta 1674 do 1683. V začetku delovanja rudnika je območje Idrije spadalo k Tolminskemu gospostvu. Prvi urbar za Idrijo je bil sestavljen konec 16. stoletja.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-107

Materiali: papir, karton

Mere: V: 30 cm, Š: 20 cm, G: 4,5 cm

Idrija – rudnik je mesto

URBAR ZA IDRIJO, 1723–1737

Knjiga dajatev Idrijskega gospostva z naslovom Idrianisches Urbarium De Anno 1723 bis 1737. Naslov je izpisan v rokopisu. Vezan je v rjavo usnje. Obsega 139 foliantov. Besedilo je pisano v nemščini, v pisavi gotska kurziva. V uvodnem delu je predstavljeno kazalo podložnikov od A do Z. Podaljšani listki za posamezne črke kazala so večinoma potrgani. Seznam podložnikov je urejen po priimkih. Zapisi obravnavajo dajatve od leta 1723 do 1737.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-108

Materiali: papir, karton

Mere: V: 30,5 cm, Š: 23 cm, G: 9 cm

Idrija – rudnik je mesto

URBAR ZA IDRIJO, 1776

Knjiga dajatev Idrijskega gospostva z naslovom Urbarium Deren Idrianischen bergwerks Insassen was solche Von Ihren besitzenden Häusern undgarten an Steuer jährlich bezahlen So angefangen Anno 1776. Vezan je v rjavo usnje. Naknadno je bil ob robu papirja odtisnjen tudi pečat K. K. BERGDIREKTION IDRIA s cesarskim orlom v sredi. Besedilo je pisano v pisavi gotska kurziva. Urbar sestavlja seznam hišnih številk idrijskih podložnikov ter njihovih nepremičnin (326), pa tudi erarne posesti (ta ni oštevilčena). Drugi del vključuje seznam idrijskih rudarjev z razčlenitvijo vrednosti davka v kranjski in državni nemški valuti. Seznam podložnikov je urejen po krstnih, ne rodbinskih imenih. Urbar so sestavili zaradi preglednosti glede prodanih in kupljenih nepremičnin v starejšem urbarju iz leta 1723, ki je navajal le davke v kranjski veljavi. Iz urbarja se da razbrati število hiš, rovtov, vrtov in kajž.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-109

Materiali: papir, karton

Mere: V: 30,5 cm, Š: 23 cm, G: 7 cm

Idrija – rudnik je mesto

EDWARD M. D. BROWNE: A BRIEF ACCOUNT OF SOME TRAVELS IN HUNGARIA, SERBIA, BULGARIA, MACEDONIA, THESSALY, AUSTRIA, STYRIA, CARINTHIA, CARNIOLA, AND FRIULI, 1673

Knjiga z naslovom A Brief Account of some Travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli je napisana v angleškem jeziku. Ima trdo vezavo in 144 strani. Na uvodu posameznih poglavij so ozaljšane začetnice. V zadnjem poglavju knjige (str. 117‒144) avtor še zlasti podrobno obravnava razmere in delovanje idrijskega rudnika. Med drugim je zapisal, da je v idrijski rudnik vstopil po jašku sv. Agate, izstopil pa po jašku sv. Barbare. Po njegovem mnenju je idrijsko rudišče najbolj bogato od vseh do tedaj videnih. Ocenil je, da se samorodno živo srebro v idrijskem cinabaritu jasno vidi in pada v kapljicah v jamo ali kar teče iz rudnih žil.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-965

Materiali: papir, karton

Mere: V: 20 cm, Š: 16,5 cm, G: 2 cm

Idrija – rudnik je mesto

BALTHAZAR HACQUET: ORYCTOGRAPHIA CARNIOLICA, 1778–1789

Delo Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Thiel der benachtbarten Länder. Natisnila jo je tiskarna Johann Gottlob Immanuel Breitkopf iz Leipziga v letih 1778, 1781, 1784, 1789. Napisano je v nemškem jeziku in vsebuje slovensko posvetilo. Izšlo je v štirih zvezkih. Vvsebuje geološko študijo Kranjske in Istre ter sorodnih okrajev. Še zlasti pomemben je drugi zvezek, ki opisuje delovanje Rudnika živega srebra Idrija. Ta del vsebuje tudi skice, ki prikazujejo podobo Idrije in rudnika ob koncu 18. stoletja: prerez rovov v idrijskem rudniku, Attemsovega vpadnika v Antonijevem rovu, Idrijske klavže (Jožef Mrak, 1773) in žgalniških peči.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-102–M-105

Materiali: papir, karton

Mere: V: 24 cm, Š: 21 cm, G: 1,5–3 cm

Idrija – rudnik je mesto

1PETER HITZINGER: DAS QUECKSILBER-BERGWERK IDRIA VON SEINEM BEGINNE BIS ZUR GEGENWART, 1860

Knjiga z naslovom Das Quecksilber-Bergwerk Idria von seinem Beginne bis zur Gegenwart je bila natisnjena v Ljubljani leta 1860. Izšla je v trdi vezavi, ima rjave platnice ter obsega 86 strani. Avtor v knjigi podaja eno prvih kritičnih obdelav zgodovine idrijskega rudnika od odkritja do srede 19. stoletja. Iz dela je razvidno, da je za svoje delo podatke črpal iz rudniškega arhiva, ki danes ni več ohranjen. Zgodovino idrijskega rudnika je razdelil na tri obdobja: na dobo podjetništva 1490‒1580; kameralni rudnik in izboljšanje proizvodnih metod 1580‒1747; v upravno in tehnično prenovo rudnika pod Marijo Terezijo in v njegov napredek po znanstveno utemeljenih metodah 1747‒1859. Kot so kritično ugotavljali poznejši pisci zgodovine idrijskega rudnika, ima Hitzingerjevo delo tudi nekaj pomanjkljivosti. Na koncu je priložena tudi karta s prerezom rovov v idrijskem rudniku.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-99

Materiali: papir, karton

Mere: V: 19 cm, Š: 13 cm

Idrija – rudnik je mesto

JOSEF KROPÁČ: ÜBER DIE LAGERSTÄTTENVERHÄLTNISSE DER BERGBAUGEBIETES IDRIA, 1912

Knjiga z naslovom Über die Lagerstättenverhältnisse der Bergbaugebietes Idria je izšla na Dunaju leta 1912. Ima trdo vezavo, platnice zelene barve ter obsega 52 strani. Delu je priloženih še 28 geoloških načrtov s prerezi idrijskega rudišča. Gre za enega temeljnih del za razumevanje zgradbe idrijskega rudišča. S pomočjo tega priročnika so si rudarji vse do leta 1957 pomagali pri iskanju bogatih orudenih območij v jami. Kropáč je bil tudi eden prvih, ki je omenil bogato idrijsko geološko zbirko. Po njem so v rudniku poimenovali tudi odkopno polje (na etaži I/17; I/20) in enega izmed slepih jaškov. Za odkopno polje Kropáč je bilo značilno, da so v tem delu rudnika odkrili zelo bogato orudene cinabaritne rude.

Zbirka: Zgodovinska zbirka, knjižne izdaje – muzealije

ID: M-65

Materiali: papir, karton

Mere: V: 23 cm, Š: 16 cm, V: 2 cm

Zbirke Mestnega muzeja Idrija

Idrija – rudnik je mesto

MESTNI MUZEJ IDRIJA

NAČRTUJTE SVOJ OBISK

SLEDITE NAM

KONTAKTIRAJTE NAS